Jedro

Tožniku so bile utemeljeno očitane kršitve v zvezi z neposedovanjem vozniškega dovoljenja, opustitvijo izvedbe tehničnega pregleda in registracije službenega vozila ter poškodbo stopnice službenega vozila. Za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadoščajo že navedene kršitve. Pritožba izpostavlja vprašanje teže kršitev. Četudi teža posamezne kršitve sama zase ne bi bila dovolj resna ali utemeljena, je treba upoštevati, da pisno opozorilo ni doseglo svojega namena in je tožnik s svojimi kršitvami nadaljeval. Tožnik se ob ugotovitvi, da je tri kršitve v resnici storil, ne more sklicevati na to, da je odpoved posledica diskriminacije zaradi njegovega zdravstvenega stanja in šikaniranja toženke.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 18. 11. 2022, za ugotovitev, da tožniku delovno razmerje pri toženki ni prenehalo 13. 12. 2022 in mu še vedno traja od navedenega dne do vključno 2. 6. 2023 in od 20. 11. 2023 dalje, reintegracijo in reparacijo, prijavo v socialna zavarovanja in za plačilo sorazmernega dela razlike nadomestila plače za čas od 3. 6. 2023 do 20. 11. 2023 z obrestmi. Odločilo je še, da stranki krijeta sami svoje stroške postopka.

2.Tožnik se pritožuje zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je imel veljavno vozniško dovoljenje, kot je določeno v 5. členu Pravilnika o vzdrževanju in uporabi službenih vozil in uporabi lastnih osebnih vozil v službene namene v podjetju A. d. o. o. (v nadaljevanju: Pravilnik toženke). Posedovanje vozniškega dovoljenja ni pogoj za opravljanje dela po 5. členu Pravilnika toženke. Posedoval je vozniško kartico, ki nadomešča vozniško dovoljenje. Ne drži stališče sodišča prve stopnje, da voznikova kartica ne izkazuje pravice do vožnje motornega vozila. Sodišče prve stopnje protislovno navaja, da mora voznik imeti najprej vozniško dovoljenje, šele nato lahko zaprosi za vozniško kartico. Neposedovanje vozniškega dovoljenja ob morebitni policijski kontroli nima finančnih posledic za delodajalca, temveč bremeni globa le voznika. Sodišče prve stopnje ni sledilo izpovedi B. B. o tem, da je obvestil nadrejene o izgubi listine (vozniškega dovoljenja). Njegove izpovedi in izpovedi C. C. sodišče prve stopnje ni ocenilo v zadostni meri. O izgubi vozniškega dovoljenja je bila toženka ustrezno obveščena že v letu 2018. Ocena sodišča prve stopnje, da direktor D. D. ne bi sklenil s tožnikom pogodbe o zaposlitvi, če bi vedel, da nima vozniškega dovoljenja, je napačna, saj ne upošteva, da se je tožnik pri toženki zaposlil šele v novembru 2019, pred tem pa je delo opravljal preko drugega podjetja. Toženka bi morala ob zaposlitvi tožnika preveriti, ali poseduje vozniško dovoljenje, česar ni storila. Ker je bila toženka o izgubi vozniškega dovoljenja obveščena že 26. 10. 2018 in je v letu 2019 s tožnikom sklenila pogodbo o zaposlitvi, čeprav ni posedoval vozniškega dovoljenja, je pisno opozorilo prepozno. Neutemeljenost pisnega opozorila vpliva na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Glede kršitve z dne 13. 9. 2022 sodišče prve stopnje ni upoštevalo časovne dinamike uvedbe Pravilnika toženke. Toženka ga je sprejela in objavila v času, ko tožnik pri njej še ni bil zaposlen. Tožniku ni bil nikoli izročen v fizični obliki. Po dotedanji praksi je vodja voznega parka B. B. pred potekom veljavnosti tehničnega pregleda dal navodila za njegovo izvedbo. Sodišče prve stopnje ni v zadostni meri pojasnilo dokazne ocene, da je bilo tožniku pooblastilo za registracijo vozila izročeno v letu 2022. Po vrnitvi na delo z dolgotrajne bolniške odsotnosti je tožnik pozabil na novo pravilo. Toženka ga ni opozorila na povečan obseg obveznosti voznika, zato očitana opustitev skrbi za izvedbo tehničnega pregleda in podaljšanja registracije ne utemeljuje odpovedi. Gre za dodatno obveznost, ki presega opis del in nalog delovnega mesta. Upoštevaje sodno prakso na področju prekrškovnega prava (IV Ips 21/2015 in IV Ips 7/2014), odgovornost za pravočasno registracijo vozila ne more biti prenesena na drugo osebo, četudi je zaposlena pri lastniku vozila. Glede očitane kršitve z dne 20. 9. 2022 sodišče prve stopnje navaja, da ne dvomi v vsebino zapisnikov zaposlenih in posledično ne dvomi v potek škodnega dogodka, vendar tega ne pojasni. Tožnik ni odgovoren za zlom vzvoda mehanizma za dvig zabojnika. Do zloma je prišlo zaradi obrabe oziroma dotrajanosti mehanizma. Sodišče prve stopnje ni odgovorilo, kako je prišlo do poškodbe. Nejasna je tudi ugotovitev, da je tožnik mogel in moral vedeti, kako se pravilno zapelje čez most, ne da se pri tem poškoduje vozilo. Glede očitane kršitve z dne 28. 9. 2022 ne zanika, da je poškodoval stopnico službenega vozila, ne pa tudi ograje, o čemer je takoj seznanil toženko. Četudi je storil nekatere od očitanih kršitev, te nimajo takšne teže, da bi pogojevale redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ravnanje toženke kaže, da je dejanski razlog za odpoved osebnostne narave (tožnikovo zdravstveno stanje in njegove zahteve po opravljanju lažjega dela, nenehno opozarjanje na nepravilnosti, kršitve in težke pogoje dela). Priglaša stroške pritožbe.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo prereka navedbe tožnika v pritožbi. Predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, ter pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava.

6.Tožnik je bil pri toženki zaposlen na delovnem mestu voznik specialnega vozila. Toženka mu je pred podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga dne 14. 2. 2022 podala pisno opozorilo. V pisnem opozorilu mu je očitala, da je od 26. 10. 2018 (več kot tri leta) opravljal delovne naloge brez listine - vozniškega dovoljenja, s čimer je kršil cestnoprometne predpise in navodila toženke (prvi odstavek 34. člena Zakona o delovnih razmerjih; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadaljnji).

7.Pravilnik toženke v 5. točki določa, da mora uporabnik vozila imeti veljavno vozniško dovoljenje in pri uporabi službenih vozil in lastnih vozil v službene namene upoštevati vse cestno prometne predpise. Prvi odstavek 16. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP; Ur. l. RS, št. 109/2010 in nadaljnji) določa, da je dolžan voznik imeti pri sebi listino, s katero dokaže, da sme voziti vozilo v cestnem prometu, veljavno prometno dovoljenje, listine o tovoru, dovoljenje za vožnjo v času prepovedi prometa, pri opravljanju prevoza skupine otrok pa tudi potrdilo o poklicnih vozniških izkušnjah. Zakon o voznikih (ZVoz-1; Ur. l. RS, št. 85/2016 in nadaljnji) pa v 58.b členu določa, da je vozniško dovoljenje javna listina, s katero imetnik dokazuje pravico do vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije.

8.Ob upoštevanju navedenih določb je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik kršil navodila oziroma Pravilnik toženke. Tožnik ni upošteval cestnoprometnih predpisov pri uporabi službenega vozila (prvi odstavek 16. člena ZPrCP v zvezi z 58.b členom ZVoz-1). Pri opravljanju dela (vožnji službenega vozila) ni imel s seboj javne listine (vozniškega dovoljenja), s katero dokazuje, da sme voziti motorno vozilo določene vrste ali kategorije v cestnem prometu. Pritožba neutemeljeno navaja, da kršitev delovnih obveznosti ni podana, ker je imel tožnik vozniško kartico, ki nadomešča vozniško dovoljenje. Skladno s točko f drugega odstavka 2. člena Uredbe 165/2014/EU (UL L, št. 60/1 z dne 28. 2. 2014) vozniška kartica pomeni tahografsko kartico, ki jo organi države članice izdajo določenemu vozniku; ta kartica identificira voznika in omogoča shranjevanje podatkov o dejavnosti voznika (vožnji, počitkih idr.). Po pravilni presoji sodišča prve stopnje vozniška kartica za razliko od vozniškega dovoljenja tožniku ne daje pravice do vožnje motornega vozila določene kategorije v cestnem prometu. Pritožbena trditev, da neposedovanje vozniškega dovoljenja ob morebitni policijski kontroli nima finančnih posledic za delodajalca, ampak globa bremeni le voznika, ni odločilna.

9.Tožnik neutemeljeno vztraja pri trditvi, da je bilo pisno opozorilo prepozno. Po prvem odstavku 85. člena ZDR-1 je opozorilo pravočasno, če je podano najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve. Kdaj je delodajalec ugotovil kršitev, je dejansko vprašanje. Pisno opozorilo je bilo podano 14. 2. 2022, delodajalec (direktor v njegovem imenu na podlagi prvega odstavka 20. člena ZDR-1) pa se je s kršitvijo seznanil v začetku februarja 2022. Dokazni zaključek, da se toženka s kršitvijo ni seznanila že ob izgubi dokumenta v letu 2018, je pravilen. Pritožbene trditve, da se je toženka oziroma direktor v njenem imenu z očitanimi kršitvami seznanil že prej, niso dokazane z izpovedjo B. B. in C. C. Pritožbene navedbe o tem, da je toženka kljub seznanitvi z izgubo vozniškega dovoljenja zaposlila tožnika v novembru 2019 (pred tem pa je opravljal delo pri toženki preko drugega podjetja), s čimer naj bi malomarno ravnala do svojih pravil, so novote, ki jih ni mogoče upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP), saj tožnik ustreznih trditev v zvezi s tem v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podal. Pritožbene trditve tudi sicer ne držijo, saj iz izpisa zavarovanj izhaja, da je bil tožnik pri toženki zaposlen že pred izgubo vozniškega dovoljenja, tj. od 1. 1. 2018 dalje.

10.Po pisnem opozorilu je toženka tožniku dne 18. 11. 2022 podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, v kateri mu je očitala storitev treh dodatnih kršitev, in sicer da je opustil dolžnost opraviti tehnični pregled in registracijo vozila znamke E. z registrsko tablico ..., za kar je bil odgovoren kot skrbnik vozila; da je dne 20. 9. 2022 pri opravljanju svojih delovnih obveznosti z nadomestnim vozilom znamke E., z registrsko številko ..., ob približno 13.45 uri vzvratno zapeljal v stransko ulico čez most, ki ima klančino, pri tem pa je prišlo do poka, ob katerem je bil poškodovan mehanizem za dvig zabojnikov, s čimer je toženki povzročil materialno škodo; da je dne 28. 9. 2022 okoli 13.00 ure ob opravljanju delovnih obveznosti kot voznik vozila z registrsko številko ... pri vzvratni vožnji pri stavbi F. v G. z vozilom zadel v odbojno ograjo, pri tem pa poškodoval ograjo in stopnico vozila, s čimer je toženki povzročil škodo na njenih delovnih sredstvih.

11.Tožnik v pritožbi navaja, da je po dolgotrajni bolniški odsotnosti pozabil na obveznost izvedbe tehničnega pregleda in podaljšanja registracije. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje je bil tožnik s Pravilnikom, ki določa navedeno obveznost, seznanjen vsaj 7. 11. 2019, kar je potrdil s svojim podpisom. Pritožbene navedbe o načinu izvedbe tehničnega pregleda v letih 2019, 2020 in 2021, niso odločilne, saj se tožniku kot skrbniku službenega vozila očita opustitev tehničnega pregleda in podaljšanja registracije v letu 2022. V začetku tega leta je nadrejeni H. H. izročil tožniku pooblastilo za izvedbo tehničnega pregleda, podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja in registracijo službenega vozila oziroma podaljšanje registracije. Tožnik je bil tudi v potnem nalogu, ki ga je prejel in sproti podpisoval, seznanjen z datumom tehničnega pregleda in registracije, zato bi moral izpolniti svojo delovno obveznost. Ker tega ni storil oziroma je pozabil na nalogo (ki je vsebinsko spadala k bistvenim opravilom delovnega mesta voznika specialnega vozila in zato ne presega tožnikovih obveznosti iz delovnega razmerja), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je toženka dokazala obstoj prve kršitve iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pri tem je nepomembno pritožbeno sklicevanje na judikata Vrhovnega sodišča RS IV Ips 21/2015 in IV Ips 7/2014, saj se ne nanašata na obveznosti delavca v delovnem razmerju.

12.Pritožba glede druge očitane kršitve z dne 20. 9. 2022 pravilno navaja, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo samega poteka škodnega dogodka in načina poškodbe stresalnega mehanizma za dvig zabojnikov. Prav tako pritožba utemeljeno opozarja na nejasno ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik mogel in moral vedeti, kako se pravilno zapelje čez most v stransko ulico pri hišni številki ... v I., ne da se pri tem poškoduje vozilo. Sodišče prve stopnje ni navedlo niti pravne podlage ugotovljene kršitve. Kljub pomanjkljivi obrazložitvi druge očitane kršitve pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je toženka dokazala obstoj tretje očitane kršitve z dne 28. 9. 2022. Tega dne je tožnik kot profesionalni voznik ravnal malomarno, ko je z vozilom z registrsko številko ... zadel v ograjo pri stavbi F. v G. in pri tem poškodoval stopnico na vozilu. Pritožba priznava, da je tožnik poškodoval stopnico. Z opisanim ravnanjem je tožnik kršil 37. člen ZDR-1, ki določa, da se je dolžan delavec vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca.

13.Pritožbeno sodišče glede na navedeno ugotavlja, da so bile tožniku utemeljeno očitane kršitve v zvezi z neposedovanjem vozniškega dovoljenja, opustitvijo izvedbe tehničnega pregleda in registracije službenega vozila ter poškodbo stopnice službenega vozila. Za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadoščajo že navedene kršitve. Pritožba izpostavlja vprašanje teže kršitev. Četudi teža posamezne kršitve sama zase ne bi bila dovolj resna ali utemeljena, je treba upoštevati, da pisno opozorilo ni doseglo svojega namena in je tožnik s svojimi kršitvami nadaljeval. Tožnik se ob ugotovitvi, da je tri kršitve v resnici storil, ne more sklicevati na to, da je odpoved posledica diskriminacije zaradi njegovega zdravstvenega stanja in šikaniranja toženke.

14.Ker niso podani v pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi, kot tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15.Tožnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Zveza:

Uredba (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o tahografih v cestnem prometu, razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom - člen 2, 2/2, 2/2-f

Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 20, 20/1, 34, 34/1, 37, 37/1, 85, 85/1

Zakon o pravilih cestnega prometa (2010) - ZPrCP - člen 16, 16/1

Zakon o voznikih (2016) - ZVoz-1 - člen 58b

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 337, 337/1, 353

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.