Jedro

Po določbi 223. člena ZUP so tehnične pomote v odločbi napake v imenih in številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi. Takšne pomote sme organ tudi vsak čas sam popraviti. Glede na navedeno je neutemeljen tožbeni ugovor, da je tožena stranka napačno ugotovila višino vrednosti solastniškega deleža tožnikove žene na nepremičnini, saj je pri tem pravilno izhajala iz zneska, kot je naveden v uradni evidenci.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s postopkom opr. št. I K 38925/2012. V obrazložitvi odločbe navaja, da mora prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati finančni pogoj. Ta se ugotavlja glede na dohodke in prejemke prosilca ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina. Na podlagi tožnikove vloge je tožena stranka ugotovila, da je tožnik zaposlen, da prejema plačo in da je v postopku osebnega stečaja. Žena prosilca je brezposelna in prejemnica denarnega nadomestila. Tožnikova žena je tudi solastnica do 1/2 nepremičnine parc. št. 961 k.o. ..., ki v naravi predstavlja stavbno zemljišče s stavbo, v kateri prosilec in njegova žena ne živita, vrednost navedene nepremičnine pa po podatkih Geodetske uprave RS (GURS) znaša 27.999,00 EUR. Vrednost njenega solastniškega deleža tako znaša 13.999,50 EUR. Ob analogni uporabi določb Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), ki se uporablja v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči na podlagi 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), se brezplačna pravna pomoč ne dodeli prosilcu, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oz. premoženje, ki dosega ali presega 13.780 EUR. Ker vrednost premoženja družinskega člana v obravnavanem primeru presega navedeni znesek, tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči. Tožnik v tožbi ugovarja, da je tožena stranka sicer pravilno ugotovila, da je njegova žena solastnica do 1/2 nepremičnine parc. št. 961 k.o. ..., pri čemer pa je navedla, da vrednost navedene nepremičnine po podatkih GURS znaša 24.999,00 EUR. V nadaljevanju pa je uporabila znesek 27.999,00 EUR, namesto prvotno navedenega zneska 24.999,00 EUR. Na osnovi navedene napake je tako prišlo do prekoračitve limita. Ker vrednost premoženja ne presega omenjenega limita, meni, da izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Razen tega je na navedeni nepremičnini vknjižena zastavna pravica banke. Predlaga, da sodišče ponovno preuči njegovo zadevo ter ga oprosti plačila sodnih taks.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da po podatkih GURS znaša vrednost nepremičnine 27.999,00 EUR, kar pomeni, da solastniški delež tožnikove žene znaša 13,999,50 EUR. Pri zapisu zneska 24.999,00 EUR gre za tipkarsko napako, ki pa ne vpliva na pravilno ugotovljeno dejansko stanje. V zvezi s tožnikovim ugovorom glede obremenjenosti nepremičnine s hipoteko se sklicuje na ustaljeno sodno prakso, da to ne vpliva na dejstvo, da se takšna nepremičnina upošteva kot premoženje prosilca oz. njegovega družinskega člana. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Za odobritev brezplačne pravne pomoči mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZBPP. Med drugim mora izpolnjevati tudi finančni pogoj, ki se ugotavlja glede na dohodke prosilca in njegovih družinskih članov, kakor tudi glede na premoženje prosilca in njegove družine. Po določbi 14. člena ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca uporabljajo ustrezne določbe Zakona o socialnem varstvu. Z uveljavitvijo ZSVarPre so te določbe prenehale veljati, zato se v postopkih dodelitve BPP uporabljajo ustrezne določbe navedenega zakona. Po določbi 27. člena ZSVarPre tako premoženjski pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči ni izpolnjen, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oz. premoženje, ki se upošteva po tem zakonu ter katerega vrednost dosega ali presega znesek 13.780,00 EUR. To pomeni, da tudi v primeru, ko prosilec prejema dohodke, ki so manjši od predpisanega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, če ima premoženje, ki presega navedeno vrednost. V zadevi ni sporno, da je tožnikova žena solastnica do ½ nepremičnine parc. št. 961 k.o. ... Po podatkih GURS na podlagi predpisov o množičnem vrednotenju nepremičnin znaša vrednost navedene nepremičnine 27.999,00 EUR, čemur tožnik tudi ne ugovarja in ne dokazuje drugače. Glede na navedeno ugotovitev vrednosti nepremičnine, ki je skladna s podatki uradne evidence, se tudi sodišče strinja z navedbo tožene stranke v odgovoru na tožbo, da gre pri zapisu zneska „24.999,00“ EUR v četrtem odstavku obrazložitve izpodbijane odločbe za pisno napako. Po določbi 223. člena ZUP so tehnične pomote v odločbi napake v imenih in številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi. Takšne pomote sme organ tudi vsak čas sam popraviti. Glede na navedeno je neutemeljen tožbeni ugovor, da je tožena stranka napačno ugotovila višino vrednosti solastniškega deleža tožnikove žene na navedeni nepremičnini, saj je pri tem pravilno izhajala iz zneska, kot je naveden v uradni evidenci. Posledično pa je tudi pravilna odločitev tožene stranke, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker vrednost premoženja družinskega člana presega dovoljeni cenzus v višini 13.780,00 EUR. Pri tem tudi ni mogoče upoštevati ugovora, da je nepremičnina obremenjena s hipoteko, saj po ustaljeni upravnosodni praksi zgolj navedena okoliščina še ne pomeni, da lastnik s svojim premoženjem ne more razpolagati (sodba VS X Ips 236/2013).

Po vsem navedenem je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

Sodišče pa ni odločalo o tožnikovem predlogu za taksno oprostitev, saj se v skladu z določbo četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah v postopkih o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača.