Jedro

V odločbi o odmeri davka od dobička iz kapitala mora biti obrazloženo, kako je izračunana valorizirana vrednost nepremičnine za čas od pridobitve do prodaje in kateri koeficienti rasti cen na drobno, objavljeni v Uradnem listu RS so bili uporabljeni za izračun valorizirane vrednosti nepremičnine. Če odločba take obrazložitve nima, jo ni mogoče preizkusiti in je zato nezakonita.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Republiške uprave za javne prihodke v Ljubljani ,št.... z dne ... odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo Republiške uprave za javne prihodke - Izpostava Ljubljana-Šiška, št.... z dne ..., s katero je bil tožnici odmerjen davek od dobička iz kapitala v znesku ... SIT, ter v zvezi s pritožbo spremenila izrek navedene prvostopne odločbe tako,da je tožnici odmerila davek od dobička iz kapitala v znesku ... SIT. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na določbo 57.in 58.člena prečiščenega besedila zakona o dohodnini(Ur.l.RS,št.14/92) ter na odlok o načinu valorizacije vrednosti nepremičnin in premičnih predmetov pri davku od dobička iz kapitala(Ur.l.RS,št.20/91) ki v 1.členu določa,da se vrednost nepremičnin in premičnih predmetov v času pridobitve za čas do prodaje valorizira s količnikom rasti cen na drobno v Republiki Sloveniji. Tožena stranka navaja,da se pri določitvi količnika po navedenim odloku upošteva število dni posedovanja premoženja v mesecu pridobitve in v mesecu prodaje,odvisno od tega ali je zavezanec premoženje posedoval manj kot 15 dni ali več kot 15 dni v mesecu.Glede na to določbo je prvostopni organ pri ugotavljanju davčne osnove napačno upošteval kot prodajno vrednost tisto vrednost,ki jo je tožničina hiša imela na dan 27.10.1992,to je ... SIT. Kot prodajno ceno bi moral upoštevati znesek ... SIT, kolikor je bila vrednost nepremičnine na dan prodaje, to je 25.9.1992. Zaradi uporabe napačnega količnika je prvostopni organ napačno ugotovil tudi valorizirano nabavno vrednost nepremičnine.Ob uporabi pravilnega količnika 6.099093,izračunanega na podlagi podatkov zavoda za statistiko, je valorizirana vrednost ... SIT. Pravilna davčna osnova je torej v obravnavanem primeru razlika med vrednostjo nepremičnine v času prodaje, to je ... SIT in valorizirano nabavno vrednostjo nepremičnine v znesku ... SIT, zmanjšana za plačani prometni davek in znaša ... SIT.

Tožnica s tožbo izpodbija navedeno odločbo.V tožbi navaja,da se pri določitvi vrednosti predmetne nepremičnine uporabljajo različna merila. Sodno zapriseženi cenilec je pri cenitvi upošteval merila pravilnika o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter drugih nepremičnin in gradbeni indeks oziroma količnik 8,26, po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije-Združenje gradbeništva in IGM je bil za to obdobje v veljavi indeks 705,528, tožena stranka pa je upoštevala količnik maloprodajnih cen 6,099093. Zaradi uporabe različnih metodologij je bil davek napačno odmerjen. Smiselno predlaga,da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi zaradi razlogov njene obrazložitve in predlaga,da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Izpodbijano odločbo je sodišče odpravilo zaradi naslednjih razlogov: V obravnavanem primeru gre za odmero davka od dobička iz kapitala,ki ga je tožnica dosegla s prodajo stanovanjske hiše.Po določbi 53.člena zakona o dohodnini (Ur.l.RS,št.48/90,34/91 in 14/92-prečiščeno besedilo)je osnova za odmero davka od dobička iz kapitala razlika med prodajno ceno kapitala in valorizirano vrednostjo kapitala v času pridobitve. Za pravilno odmero davka od dobička,ki ga davčni zavezanec doseže s prodajo nepremičnine, mora torej upravni organ ugotoviti prodajno ceno nepremičnine in valorizirano vrednost nepremičnine v času pridobitve Prodajno ceno ugotovi iz prodajne pogodbe,kolikor pa pogodbena cena ne ustreza tržni vrednosti nepremičnine v času prodaje,upošteva tisto prodajno ceno,ki jo ugotovi v odmernem postopku na podlagi cenitve,ki jo opravi cenilec gradbene stroke,na podlagi pravilnika o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin in ustreznega odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj. V zvezi s tožničinimi navedbami v tožbi,da se je vrednost njene hiše ugotavljala po različnih metodologijah,sodišče tožnici pojasnjuje, da navedenega odloka in pravilnika ni mogoče upoštevati za ugotavljanje valorizirane vrednosti nepremičnine. Način valorizacije vrednosti nepremičnine za čas od pridobitve do prodaje je namreč predpisan z odlokom o načinu valorizacije vrednosti nepremičnin in premičnih predmetov pri davku od dobička iz kapitala(Ur.l.RS,št.20/91). Utemeljeno se je torej prodajna cena nepremičnine ugotavljala na drugačni pravni podlagi kot valorizirana vrednost iste nepremičnine.

Ne glede na to sodišče ugotavlja,da so bila v obravnavani zadevi kršena pravila postopka. Iz obrazložitve prvostopne odločbe namreč ne izhaja,kako je prvostopni organ glede na navedeni odlok,ki določa način valorizacije,ugotovil valorizirano vrednost nepremičnine.Ta odlok določa,da se vrednost nepremičnin v času pridobitve za čas do prodaje valorizira s koeficientom rasti cen na drobno v Republiki Sloveniji.Koeficienti rasti cen na drobno se vsak mesec objavljajo v Uradnem listu RS.Da je prvostopni organ skladno s to določbo valoriziral vrednost obravnavane nepremičnine iz obrazložitve prvostopne odločbe ni razvidno. V obrazložitvi odločbe namreč navaja le količnik,ki ga je uporabil za izračun valorizirane vrednosti nepremičnine,torej razlaga valorizacijo s pomočjo količnika,ne da bi tak način preizkusil in obrazložil glede na določbo odloka,torej tako,da bi bilo iz obrazložitve odločbe razvidno,da so bili pri izračunu upoštevani koeficienti rasti cen na drobno, objavljeni v Uradnem listu RS in kateri mesečni koeficienti so bili upoštevani. Take obrazložitve tudi izpodbijana odločba ne vsebuje, čeprav je tožena stranka, ko je ob reševanju pritožbe spremenila prvostopno odločbo, za izračun valorizirane vrednosti nepremičnine uporabila celo drug količnik. Zato je obrazložitev izpodbijane odločbe tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti, s čemer je kršena določba 209. člena ZUP.

Glede na navedeno je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo v skladu z določbo 2.odstavka 42.člena zakona o upravnih sporih, ki ga je tako kot zakon o splošnem upravnem postopku uporabilo kot republiški predpis na podlagi 1.odstavka 4.člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l.RS,št.1/91-I).