Jedro

Upoštevaje zakonsko določeno osebno odgovornost družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo niso pravno pomembne ugovorne in pritožbene trditve o pasivni vlogi, ki naj bi jo dolžnik imel pri vodenju in odločanju v izbrisani družbi.

Odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 ni mogoče uporabiti, saj odgovornost družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo določa zakon in ne gre za spregled pravne osebnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 18.12.2009, opr. št. In 314/2009, s katerim je sodišče dovolilo izvršbo zoper dolžnika kot osebno odgovornega družbenika družbe M. in družbeniki, N. d.n.o..

Zoper sklep se pritožuje dolžnik. Uveljavlja pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ. Zatrjuje, da je bil njegov ugovor obrazložen, saj je utemeljeno je ugovarjal dejstvo, da je bil pasivni družbenik, da na poslovanje družbe ni imel vpliva, da ni sprejemal nobenih odločitev, zlasti ob dejstvu, da je bil v družbi zelo kratek čas, in sicer od njene ustanovitve dne 16.1.2002 pa do dne 19.12.2002, za takšna dejstva pa je tudi predlagal dokaze. Pri tem se sklicuje na družbeno pogodbo, v kateri je navedeno, da dolžnik odgovarja le za obveznosti družbe, ki so nastale do dneva podpisa te odpovedi, to je do dne 19.12.2002, od tega dne dalje pa odgovarjata za obveznosti družbe M. D. in V. M. Pri tem se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002. Sodišče prve stopnje njegovih navedb ni upoštevalo, zato je nepopolno ugotovilo dejansko stanje in hkrati zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, zaradi katere izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, saj razlogi o odločilnih dejstvih niso navedeni oziroma so nejasni in v medsebojnem nasprotju. Sodišče prve stopnje bi moralo ugotavljati okoliščine o tem, da je bil pasivni družbenik. Navaja še, da je odgovornost družbenika za obveznosti družbe po 100. členu Zakona o gospodarskih družbah – v nadaljevanju ZGD-1 (prej 101. člen ZGD) subsidiarna, saj obstaja le, če družba upniku predhodno na njegovo pisno zahtevo obveznosti ni izpolnila. Upnik je sicer predložil poziv na plačilo, ki naj bi ga v njegovem imenu podal S. Š., vendar pozivu ni bilo predloženo pooblastilo, zato se ne da preveriti, ali je pooblaščenec pravno in poslovno sposobna oseba in ali lahko zastopa pooblastitelja. Po mnenju dolžnika je lahko neobrazložen samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno relevantnih dejstev, glede izbora dokaznih sredstev pa ne veljajo nobene omejitve, medtem ko je dolžnik glede zatrjevane pasivnosti dokaze konkretno predlagal. Predlaga, da se pritožbi ugodi ter sklep razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ali pa, da se spremeni in se ugovoru ugodi in se sklep o izvršbi razveljavi, upniku pa se v plačilo naložijo stroški postopka. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Družba z neomejeno odgovornostjo je družba dveh ali več oseb, ki za obveznosti družbe odgovarjajo z vsem svojim premoženjem (prvi odstavek 76. člena ZGD-1 oziroma prej 77. člena ZGD). Po določbi prvega odstavka 100. člena ZGD-1 (prej 101. člena ZGD) za obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo subsidiarno odgovarjajo upnikom vsi družbeniki z vsem svojim premoženjem. Če družba upniku na njegovo pisno zahtevo ne izpolni obveznosti, so odgovorni vsi družbeniki solidarno. Po drugem odstavku istega člena drugačen dogovor družbenikov o njihovi odgovornosti proti tretjim osebam nima pravnega učinka, medtem ko po tretjem odstavku istega člena v primeru prenehanja članstva družbenika ta družbenik odgovarja za obveznosti družbe, nastale do objave vpisa prenehanja članstva.

Upnik je v obravnavani zadevi predlagal izvršbo zoper dolžnika kot osebno odgovornega družbenika družbe M. in d., N. d.n.o. na podlagi pravnomočne in izvršljive zamudne sodbe Delovnega sodišča v Celju z dne 17.4.2008, opr. št. Pd 374/2008, ki je bila izdana proti navedeni družbi, pri tem pa je predlogu za izvršbo priložil izpisek iz sodnega registra, iz katerega izhaja, da je dolžnik bil družbenik navedene družbe od dne 16.1.2002 do dne 10.12.2009, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra. ZIZ v prvem odstavku 25. člena omogoča dovolitev izvršbe neposredno proti osebno odgovornemu družbeniku družbe z neomejeno odgovornostjo, in sicer na podlagi izvršilnega naslova, izdanega proti takšni družbi, če upnik v predlogu za izvršbo določno označi vpis v sodnem registru, s katerim lahko dokaže njegov status družbenika. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je podana dolžnikova pasivna legitimacija v tem postopku ter da po dolžniku zatrjevano dejstvo izstopa iz družbe z dnem 19.12.2002 na obstoj njegove odgovornosti za obveznosti družbe ne more vplivati, saj prenehanje dolžnikovega članstva v družbi ni bilo objavljeno v registru, kot to sicer za prenehanje odgovornosti družbenika pri družbi z neomejeno odgovornostjo (ne glede na naravo vpisa družbenika v sodni register) zahteva ZGD-1 v tretjem odstavku 100. člena. Ker po drugem odstavku 100. člena ZGD-1 drugačni dogovori družbenikov o njihovi odgovornosti nasproti tretjim osebam nimajo pravnega učinka, za obstoj dolžnikove odgovornosti nasproti upniku v tem postopku tudi ni pomembno, da je v odpovedi družbene pogodbe navedeno, da dolžnik odgovarja le za obveznosti družbe, ki so nastale do dneva podpisa te odpovedi. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da upnik ni izkazal obstoja dolžnikove subsidiarne odgovornosti, ker pozivu družbi na plačilo, ki ga je predložil in ki naj bi ga v upnikovem imenu podal S. Š., upnik ni predložil pooblastila. Upnik je na podlagi določbe prvega odstavka 100. člena ZGD-1 dolžan na družbo nasloviti pisno zahtevo za izpolnitev obveznosti, tej zahtevi pa je upnik v obravnavanem primeru zadostil s tem, ko je (čeprav bi zadoščal pisni poziv) izpolnitev obveznosti od družbe zahteval v pravdnem postopku, v katerem je pridobil izvršilni naslov zoper družbo. ZIZ v prvem odstavku 25. člena v primeru obstoja izvršilnega naslova zoper družbo z neomejeno odgovornostjo kot pogoj za dovolitev izvršbe neposredno proti njenemu osebno odgovornemu družbeniku ne določa zahteve, da bi moral upnik po pridobitvi izvršilnega naslova zoper družbo še enkrat terjati družbo na izpolnitev. Pritožba tako v tem delu ni utemeljena.

Upoštevaje zakonsko določeno osebno odgovornost družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo niso pravno pomembne ugovorne in pritožbene trditve o pasivni vlogi, ki naj bi jo dolžnik imel pri vodenju in odločanju v izbrisani družbi. Odrek vodenju poslov ne vpliva na odgovornost družbenika, ki se lahko v skladu z prvim odstavkom 92. člena ZGD-1 (prej 93. člena ZGD) pouči o zadevah družbe in ima pravico vpogleda v njene knjige, listine in dokumentacijo, na podlagi določbe tretjega odstavka 100. člena ZGD-1 pa osebno odgovorni družbenik tudi v primeru prenehanja članstva odgovarja za obveznosti družbe, nastale do objave vpisa prenehanja članstva. Odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 v konkretnem primeru zato ni mogoče uporabiti, saj odgovornost družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo določa zakon (100. člen ZGD-1) in ne gre za spregled pravne osebnosti. Pritožbeni očitki nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in podanosti bistvene kršitve določb postopka zaradi pomanjkanja oziroma nejasnosti razlogov o pravno odločilnih dejstvih tako niso utemeljeni.

Ker niso podani pritožbeni razlogi in tudi ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je bilo potrebno pritožbo, ki se je izkazala za neutemeljeno, zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena in 353. členom ZPP ter 15. členom ZIZ).

Glede na to, da pritožba dolžnika ni utemeljena, ne gre za stroške, ki bi jih upnik dolžniku neutemeljeno povzročil , zato dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (šesti odstavek 38. člena ZIZ).