Jedro

Delodajalec izplača nadomestilo plače na podlagi odločitve imenovanega zdravnika o začasni zadržanosti od dela, nato pa, če so za to izpolnjeni pogoji, zahteva povračilo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Gre za spor o pravicah iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem po točki b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo z dne 22. 5. 2020. Odločilo je še, da je dolžna tožnica plačati toženki stroške postopka v znesku 122,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

2. Zoper sklep se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožnica. Navaja, da stališče, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje, pomeni, da delodajalec ni tožničin dolžnik, čeprav ji je po zakonu in po pogodbi o zaposlitvi dolžan mesečno obračunati in plačati plačo in tudi nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni. Trdi, da je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da toženka kot tožničin delodajalec ni zavezanec iz naslova tožničine pravice do nadomestila plače za čas zadržanosti z dela nad 30 dni in obresti od nadomestila plače. Tožnica namreč ne more uveljavljati nadomestila plače od Zavoda za zdravstveno zavarovanje, razen v posebnih primerih (insolventnost delodajalca). Meni, da bi ji morala toženka plačati razliko v nadomestilih plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in s sodbo v celoti ugodi tožbenemu zahtevku. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Toženka se v odgovoru na pritožbo sklicuje na obrazložitev izpodbijanega sklepa. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Tožnica v tem sporu zahteva od toženke kot delodajalca, da ji izplača znesek 409,42 EUR iz naslova zakonskih zamudnih obresti od zneskov razlik nadomestil plač za čas zadržanosti tožnice z dela nad 30 dni. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da so obresti stranska terjatev, ki je vezana na glavno terjatev, ki je v tem primeru terjatev iz naslova nadomestila plače za čas odsotnosti delavca z dela zaradi bolezni nad 30 dni.

7. Sodišče prve stopnje je opredelilo pravico do nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo nad 30 dni kot pravico iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar pa ne pomeni, kot je zmotno štelo, da ne gre (tudi) za pravico (prejemek) iz delovnega razmerja. V zadevi VIII Ips 99/2013, na katero se sklicuje v obrazložitvi sklepa, je Vrhovno sodišče RS opredelilo možnost uveljavljanja pravice neposredno od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije oziroma v socialnem sporu (le) v primeru objektivne plačilne nezmožnosti delodajalca.

8. Nadomestilo plače je urejeno v 137. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.). Tretji odstavek 137. člena ZDR-1 določa, da delodajalec v primeru daljše začasne nezmožnosti za delo (nad 30 oziroma sedaj tudi 20 dni) nadomestilo plače izplača v breme zdravstvenega zavarovanja. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ; Ur. l. RS, št. 9/92 in nadalj.; 84. člen) ureja odločanje o pravici do nadomestila (na prvi stopnji odloča območna enota zavoda in na drugi stopnji Direkcija zavoda1), kar pa ne pomeni, da delavec (višjega) denarnega nadomestila ne uveljavlja od svojega delodajalca. Podrobneje uveljavljanje pravice do nadomestila plače med začasno zadržanostjo z dela določajo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 30/2003 in nadalj., v nadaljevanju: Pravila), pri čemer ga pri zavodu praviloma uveljavljajo delodajalci (229. člen Pravil; pri zavodu ga neposredno uveljavljajo zavarovanci, ki so sami zavezanci za plačilo prispevkov, in pa delavci, ki ga ne prejmejo s strani delodajalca in zanje delodajalec ne vloži zahteve za neposredno izplačilo delavcu).

9. Zahtevek za plačilo nadomestila plače oziroma prikrajšanja pri nadomestilu plače za čas začasne zadržanosti z dela (nad 20 oziroma 30 dni) in posledično tudi zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneskov nadomestil plač je delavčev denarni zahtevek, ki ga je tožnica povsem pravilno uveljavljala s tožbo zoper svojega delodajalca. Delodajalec je tisti, ki je zavezan za plačilo nadomestil plač in posledično tudi zakonskih zamudnih obresti od zneskov nadomestil plač (če nadomestila plače izplača z zamudo2). Delodajalec izplača nadomestilo plače na podlagi odločitve imenovanega zdravnika o začasni zadržanosti od dela, nato pa, če so za to izpolnjeni pogoji, zahteva povračilo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Gre za spor o pravicah iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem po točki b prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj).

10. Tožba z denarnim zahtevkom delavca iz naslova nadomestila plače in posledično iz naslova zakonskih zamudnih obresti od nadomestila plače zoper delodajalca je vsekakor dopustna. V sodni praksi so številni spori, v katerih je bila o takšnem zahtevku sprejeta meritorna odločitev (prim. sodbe VDSS Pdp 271/2011, Pdp 1161/2011, Pdp 665/2012; v sklepu Psp 186/2009 je Višje delovno in socialno sodišče v socialnem sporu utemeljilo, da nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela izplačuje delodajalec, ne zavod, kar pomeni, da zavod ni zavezanec za izplačilo iz tega naslova).

11. Sodišče prve stopnje je torej neutemeljeno štelo, da v tej zadevi ni podana sodna pristojnost. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. 2 378. člen Obligacijskega zakonika (OZ; Ur. l. RS, št. 83/2001 in nadalj.).