Jedro

Po oceni sodišča druge stopnje bosta predlagatelja kot žrtvi nasilja z izrečenimi ukrepi učinkovito zaščitena, po drugi strani pa z njimi ne bo bistveno poseženo v osebnostne pravice nasprotnega udeleženca kot povzročitelja nasilja (načelo sorazmernosti).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, v točki I., II., IV. in V. izreka, potrdi.

II. Nasprotni udeleženec mora v 15. dneh od vročitve tega sklepa povrniti predlagateljema 114,22 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotnemu udeležencu prepove: - približevanje prvi predlagateljici na razdaljo manjšo od 200 metrov, - približevanje drugemu predlagatelju na razdaljo manjšo od 200 metrov, - približevanje in zadrževanje v stanovanjski hiši predlagateljev na naslovu njunega prebivališča G., in naslovu R., kjer je zaposlena prva predlagateljica in naslovu J., kjer je zaposlen drugi predlagatelj, vsem navedenim lokacijam na razdaljo manjšo od 200 metrov, - navezovanje in vzpostavljanje kakršnihkoli stikov s predlagateljema, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi preko tretjih oseb ter izrečeni ukrepi veljajo dvanajst mesecev od vročitve sklepa nasprotnemu udeležencu (točka I. izreka izpodbijanega sklepa), v primeru da nasprotni udeleženec ne bo ravnal v skladu z izrečenim izrekom v točki I. izreka, se mu izreče denarna kazen v višini 1.000,00 EUR (točka II. izreka), pri čemer pritožba ne zadrži izvršitve sklepa (točka IV. izreka), stroške postopka pa krije vsaka stranka svoje (točka V. izreka).

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog v delu, da je dolžan nasprotni udeleženec prepustiti stanovanjsko hišo v izključno uporabo predlagateljema v obsegu, kot ga je imel v uporabi nasprotni udeleženec sam, ki se naj iz stanovanjske hiše izseli in opusti vse, kar bi predlagateljema oteževalo ali preprečevalo uporabo te stanovanjske hiše ali njenega dela (točka III. izreka izpodbijanega sklepa).

2. Zoper ta sklep se v njegovem obsodilnem delu, v točkah I., II., IV. in V. pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter predlaga njegovo spremembo v smislu zavrnitve predloga in nerazdelnega plačila stroškov nasprotnemu udeležencu. Najprej v pritožbi navaja, da za izrekanje ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND)1, katerega primarni cilj je takojšnja in učinkovita zaščita žrtve pred povzročiteljem nasilja, ni potrebe, sodišče prve stopnje je pri sprejemanju svoje odločitve očitno spregledalo, da je bil ukrep s tovrstnim namenom nasprotnemu udeležencu že izrečen, bil pa je tudi v celoti učinkovit in je dosegel svoj namen. V posledici dogajanja z dne 3. 6. 2018 je bila nasprotnemu udeležencu s strani Policijske postaje P. izrečena in nato po preiskovalni sodnici Okrožnega sodišča na Ptuju s sklepom I Kpd 24841/2018 z dne 4. 6. 2018 v celoti potrjena prepoved približevanja predlagateljema stanovanjski hiši, kjer le-ta živita ter mestoma, kjer le-ta hodita v službo za čas od 3. 6. 2018 do 18. 6. 2018. Izrečeni ukrep je bil v celoti učinkovit, saj se je nasprotni udeleženec popolnoma distanciral od predlagateljev in se iz stanovanjske hiše na naslovu G., odselil ter odšel živet na P.. Stranke postopka od tedaj dalje živijo vsaka zase, brez kakršnihkoli stikov. Izrečeni ukrepi so zato povsem nepotrebni in nezakoniti, sodišče pa je zmotno uporabilo materialno pravo, torej 1. člen ZPND (sklep VSL IV Cp 2694/2017). Nadalje nasprotuje dolžini trajanja izrečenega začasnega ukrepa, ki ga je sodišče prve stopnje izreklo za dvanajst mesecev kot predolgo, pri čemer se do vrste in namena izrečenih ukrepov in trajanja le-teh ni opredelilo (VSL IV Cp 1394/2015). Nasprotni udeleženec se je odselil, res pa je, da je po izteku prepovedi šel iskat svoje stvari na dom predlagateljev, vendar v prisotnosti in s pomočjo partnerja oziroma očeta predlagateljev K.. Nazadnje je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj je iz poškodbenega lista Splošne bolnišnice P. z dne 3. 6. 2018 za nasprotnega udeleženca razvidno, da je bil 3. 6. 2018 fizično poškodovan prav on po predlagatelju, do te listine se sodišče ni vsebinsko opredelilo, čeprav ga je podprla tudi priča K., ki je povedal, da ko je prišel v kuhinjo, je predlagatelj držal nasprotnega udeleženca na dvosedu za roke. Oba predlagatelja ter priča B. so izjemno sovražno nastrojeni zoper nasprotnega udeleženca, zato je ta postopek le njihov poskus, da ga odstranijo iz svojega življenja, ker ga kot otroka iz drugega zakona predlagateljice ne marajo. Šlo je za občasne prepire in verbalne konflikte, ki jih je povzročala predlagateljica in kar je potrdil tudi njen mož K.. Med strankami postopka ni bilo izvrševano nasilje, temveč prepiri, ki se dogajajo v vsaki družini. Priglaša pritožbene stroške.

3. Predlagatelja sta podala odgovor na pritožbo nasprotnega udeleženca, v katerem obrazloženo prerekata pritožbene trditve kot neutemeljene in priglašata stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem postopku se uporabljajo določbe ZPND, subsidiarno na podlagi prvega odstavka 22.a člena ZPND pa Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) ter na podlagi 37. člena ZNP še ZPP.

6. Nasilje v družini je opredeljeno v 3. členu ZPND. To je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana (povzročitelj nasilja) proti drugemu družinskemu članu (žrtev) oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve, ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja, in telesno kaznovanje otrok. Fizično nasilje je vsaka uporaba fizične sile ali grožnje z uporabo fizične sile, ki žrtev prisili, da kaj stori ali opusti ali da kaj trpi ali ji omejuje gibanje oziroma komuniciranje in ji povzroči bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe, psihično nasilje pa so ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi če so storjena z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije. Zoper povzročitelja nasilja lahko sodišče na predlog žrtve ali CSD z njenim soglasjem (22.b člen ZPND) izreče ukrepe, ki so primeroma opredeljeni v 19. členu ZPND.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bilo nad predlagateljema dne 3. 6. 2018 izvajano fizično in psihično nasilje nad prvo predlagateljico ter psihično nasilje nad drugim predlagateljem, v posledici česar jima je bila prizadejana škoda na zdravju, z dejanji nasprotnega udeleženca pa poseženo v njuno dostojanstvo in osebnostne pravice ter v tej posledici izreklo v točki 1 obrazložitve tega sklepa opisane ukrepe.

8. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (v smislu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP in 336. členom ZPP), prav tako tudi ne tistih, na katere se v pritožbi sklicuje nasprotni udeleženec, kar bo predmet nadaljnje obrazložitve. Sodišče prve stopnje je ugotovilo za ta postopek vsa pravno odločilna dejstva ter na podlagi argumentirane dokazne ocene sprejelo pravilne materialnopravne zaključke. V izogib ponavljanju sodišče druge stopnje v celoti sledi sodišču prve stopnje, v nadaljevanju pa odgovarja zgolj na pritožbena izvajanja.

9. Ni utemeljena pritožbena graja, da so izrečeni ukrepi v izpodbijanem sklepu nepotrebni in nezakoniti, saj naj bi že izrečeni ukrepi s strani Policijske postaje P. z dne 3. 6. 2018, potrjeni s strani sodišča v času trajanja od 3. 6. do 18. 6. 2018 (dokazna listina A4) dosegli zasledovalni namen, to je takojšnjo in učinkovito zaščito predlagateljev, ker naj bi se od takrat nasprotni udeleženec od predlagateljev distanciral in se iz stanovanjske hiše odselil. Citirani ukrep prepovedi približevanja in nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih je bil izrečen zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja kršitelja (nasprotnega udeleženca) in obstoja razlogov za sum, da bo ogrozil življenje in osebno varnost oškodovancev (predlagateljev), ki ga je odredila policija na kraju samem 3. 6. 2018, nato pa je bila odredba potrjena s sklepom preiskovalne sodnice okrožnega sodišča in podaljšana za čas v skupnem trajanju petnajstih dni. Izrek navedenega ukrepa pa seveda ne pomeni, da oškodovanec (kot žrtev) ne sme začeti postopka v smislu prvega odstavka 22.b člena ZPND oziroma, da sodišče ne sme, če ugotovi, da je povzročitelj nasilja žrtev telesno poškodoval, ali ji je prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače protipravno posegal v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, izreči ukrepov v smislu 19. člena tega zakona. Izrečena odredba v smislu 60. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) torej ne izključuje izdajo ukrepov sodišča zaradi nasilnih dejanj povzročitelja nasilja iz 19. člena ZPND, četudi le-ta izvirajo iz istega dogodka.

10. Sodišče druge stopnje ne dvomi v ugotovitev sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec dne 3. 6. 2018 vršil tako fizično kot psihično nasilje nad prvo predlagateljico ter psihično nasilje nad drugim predlagateljem, ki se posledično počutita ogroženo in ju je strah, pri čemer je nasprotni udeleženec v stanju alkoholiziranosti v svojem obnašanju nepredvidljiv, kar povzroča kontinuirano prisotno družinsko nasilje. Slednje evidentno izhaja iz izpovedb predlagateljev kot tudi zaslišanih prič (K. - izvenzakonski partner prve predlagateljice in oče drugega predlagatelja ter B. - sestra nasprotnega udeleženca ter hči prve predlagateljice in polsestra drugega predlagatelja), iz vsebine dopisov CSD P. (A6 in A7) ter iz vsebine kazenske ovadbe Policijske postaje P. z dne 12. 12. 2018 (točka 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa). V tej posledici pa so tudi neutemeljena pritožbena izvajanja, da je šlo zgolj za prepire v družini, da hočejo nasprotnega udeleženca predlagatelji in priča A.B. odstraniti iz svojega življenja, ker je otrok iz drugega zakona predlagateljice in ga ne marajo2, niti, da je bil tistega dne 3. 6. 2018 dejansko fizično poškodovan prav nasprotni udeleženec3 ter je šlo za enkratno dejanje.4

11. Nazadnje ni utemeljena pritožbena graja, da je izrečen ukrep v času trajanja dvanajstih mesecev predolg. Sodišče prve stopnje je namreč izreklo ukrep znotraj zakonsko določenega roka iz tretjega odstavka 19. člena ZPND, ki določa, da se lahko izreče ukrep za največ dvanajst mesecev. Glede na stopnjo ogroženosti obeh predlagateljev, ko je nasprotni udeleženec nanju vršil nasilje (fizično oziroma psihično) tudi v preteklosti5 ter se predlagatelja zaradi njegovega nepredvidenega obnašanja v stanju alkoholiziranosti počutita ogrožena in ju je strah, sodišče druge stopnje meni, da je čas trajanja izrečenega ukrepa primeren. Pritožbeno ni sporno, da se je nasprotni udeleženec po izvedenem nasilju dne 3. 6. 2018 odselil. Res je, da je z izdanimi ukrepi poseženo tudi v osebnostno pravico nasprotnega udeleženca, vendar pa nasprotni udeleženec kot povzročitelj nasilja v dosedanjem postopku (na prvi in drugi stopnji) ne pojasni konkretno, v čem s zaradi tega kaže njegova prikrajšanost oziroma prizadetost. V pritožbi ponovno poudarja zgolj, da se je odselil od doma6 in od takrat popolnoma distanciral od predlagateljev ter se nima namena vrniti, kar pa ni in ne more biti razlog, ki bi lahko kakorkoli vplival na pravilnost in zakonitost sprejete odločitve sodišča prve stopnje. Po oceni sodišča druge stopnje bosta predlagatelja kot žrtvi nasilja z izrečenimi ukrepi učinkovito zaščitena, po drugi strani pa z njimi ne bo bistveno poseženo v osebnostne pravice nasprotnega udeleženca kot povzročitelja nasilja (načelo sorazmernosti).7

12. V posledici navedenega pritožba ni utemeljena, sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

13. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato je dolžan nositi sam svoje stroške (analogna uporaba prvega odstavka 154. člena ZPP), hkrati pa je dolžan predlagateljema vrniti njune stroške postopka s pritožbo, ki sta jih imela s podanim odgovorom na njegovo pritožbo (sestava odgovora na pritožbo 200 točk po tar. št. 23/3 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT)8 oziroma 91,80 EUR9, 2% materialnih stroškov po 11. členu OT 1,83 EUR ter 22% DDV od skupne cene storitve 20,59 EUR) skupno 114,22 EUR (analogna uporaba 155. člena ZPP). Odločitev o stroških postopka temelji na osmem odstavku 22.a člena ZPND.

1 Uradni list RS, št. 16/2008, 68/2016 in 54/2017 z veljavnostjo in uporabo od 1. 10. 2018. 2 Navedene pritožbene trditve so neutemeljene že iz razloga, ker je priča B. sestra nasprotnega udeleženca, ki je torej bila v družini v enakem položaju kot nasprotni udeleženec sam (priča je izpovedala tudi, da je osem let že zdoma, v času, ko je bivala doma, pa je nasprotni udeleženec v stanju alkoholiziranosti izvajal družinsko nasilje - list. št. 57 zvočnega posnetka, citat: "...Ko je on pijani prišel domov, smo vedno trepetali, pa čakali kaj bo, ali bo šel spat, ali bo pretepel ali kaj bo, ne vem, nismo mirno živeli, tako bom rekla. Ta mlajši brat, on pa že od otroštva ne živi mirno, kar se je narodil, ga ne prenese, sploh ne vem, zakaj ne."). 3 Drugi predlagatelj je s fizično silo odvrnil napad nasprotnega udeleženca, ki ga je slednji vršil nad prvo predlagateljico, torej v obrambni namen. 4 Predlagatelja sta v spis predložila dokazne listine, da je bila nasprotnemu udeležencu s policijsko odredbo že izrečena prepoved približevanja prvi predlagateljici in drugemu predlagatelju ter hkrati očimi K. (A12 - sklep I Kpd 23501/2013 z dne 19. 5. 2013 ter A8 do A10 - medicinska dokumentacija). 5 Glej opombo 4 te obrazložitve ter točko 8 v zvezi s točko 2 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 6 Nasprotni udeleženec je bil v času obravnavanega dogodka star. 35 let (rojen 6. 11. 1982). 7 Načelo sorazmernosti je eno izmed temeljnih načel ZPND, po katerem je potrebno upoštevati, da je na eni strani zaveza državnih organov, da žrtve ustrezno zaščitijo, na drugi strani pa tem organom postavlja meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oz. njihove medsebojne odnose. Zaradi tega je potrebno glede na okoliščine konkretnega primera oceniti, s katerimi ukrepi bo mogoče učinkovito doseči zaščito žrtve pred povzročiteljem nasilja, na drugi strani pa imeti v vidu tudi, da bo na ta način poseženo v osebnostne pravice povzročitelja nasilja (kot na primer do zasebne lastnine, svobode gibanja, opravljanja poslovne dejavnosti, do družinskega življenja). 8 Ul.l. RS, št. 2/2015. 9 Vrednost odvetniške točke na dan odločanja o stroških znaša 0,459 EUR (13. člen OT).