Jedro

Izvedenec je opravil svojo nalogo skladno s sklepom prvega sodišča in nato odgovoril še na pripombe ter jih zavrnil. Zato mu je prvostopenjsko sodišče utemeljeno sledilo in odločbo oprlo na njegovo mnenje, nezadovoljstvo stranke z vsebino ugotovitev v izvedenskem mnenju ni razlog za izločitev izvedenca. Če pa izvedenec svoje ugotovitve in ocene strokovno argumentira in tudi odgovori na pripombe, ki jih podajo stranke na mnenje, pa tudi ni nobenega razloga, da sodišče svoje odločitve ne bi oprlo na izvedensko mnenje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je za potrebe nepremičnine parc. št. 1732/2, vpisane pri vl. št. 773 k.o. B, ustanovilo pravico napeljave in priključitve vodovodnega priključka od javnega vodovodnega omrežja na parc. št. 1739 k.o. B, last nasprotnih strank, v ravni črti v smeri proti severozahodu proti uvozu na parcelo št. 1732/6 k.o. B v dolžini cca. 3 metre in širini 2 metra do parcele št. 1732/6 k.o. B; pravico napeljave in priključitve kanalizacijskega priključka od jaška javne kanalizacije na parc. št. 1739 k.o. B, last nasprotnih strank, v ravni črti v smeri severozahoda, v dolžni 3 metre in širini 2 metra do parcele št. 1732/6 k.o. B; pravico napeljave in priključka elektropriključka od nizkonapetostnega nosilnega droga na parc. št. 1735 k.o. B, last drugega nasprotnega udeleženca B. Č., v črti v smeri proti severu, v dolžini 7,5 metra in širini 2 metra do parcele št. 1732/6 k.o. B; pravico napeljave telefonskega priključka od zračnega telefonskega kabla, pripetega na stavbi B 33, na parc. št. 1734 k.o. B, last nasprotnega udeleženca B. Č, v ravni črti v smeri proti severu, v dolžini 13 metrov in širini 2 metra do parcele št. 1732/2 k.o. B; in pravico napeljave plinovodnega priključka iz cevi pod plinsko omarico na stavbi B 33, last nasprotnega udeleženca B. Č., v ravni črti v smeri proti severu, v dolžni 6 metrov in širini 2 metra do parcele št. 1732/2 k.o. B. Za dovoljeno uporabo je predlagateljici naložilo plačilo denarnega nadomestila, in sicer za uporabo parc. št. 1739 k.o. B prvemu in drugemu nasprotnemu udeležencu vsakemu po 54,00 EUR, tretjemu in četrtemu nasprotnemu udeležencu po 27,00 EUR, peti nasprotni udeleženki 40,50 EUR in šesti nasprotni udeleženki 13,50 EUR; za uporabo parc. št. 1735 k.o. B drugemu nasprotnemu udeležencu 270,00 EUR; in za uporabo parc. št. 1734 k.o. B 684,00 EUR drugemu nasprotnemu udeležencu; vsem s pripadki. Glede stroškov postopka je odločilo, da jih v celoti nosi predlagateljica.

Pritožuje se prvi nasprotni udeleženec po pooblaščencu, uveljavlja pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve določb postopka, sklep pa „napada v tistem delu, ki se nanaša na določitev vrednosti stavbnega zemljišča in delež obremenitve“; smiselno torej izpodbija višino določenega denarnega nadomestila za uporabo. Prvostopenjskemu sodišču očita, da kljub napotilom višjega sodišča v razveljavitvenem sklepu, dokazni postopek ni bil ustrezno dopolnjen in zaključkov izvedenca še vedno ni mogoče preizkusiti. Izvedenec v dopolnitvi svojega mnenja ni pojasnil, zakaj je določil vrednost zemljišča po ceni 90,00 EUR. Iz priloženih podatkov izhaja, da je cena primerljivih zemljišč na isti lokaciji neprimerno višja, giblje se od 155,00 do 180,00 EUR. Tudi glede višine obremenitve izvedenec ni sledil zahtevi sodišča. Njegovo stališče, da je 20 % v skladu z dosedanjo prakso, je v nasprotju z njegovim mnenjem, da sodišča določajo odškodnino za služnost do višine 30 % vrednosti zemljišča. Če se odškodnina določa v razponu, je potrebno navesti dejstva, ki podpirajo odločitev. Glede na neobrazložena stališča izvedenca mu očita pristranost. Na pripombe na dopolnitev mnenja se je izvedenec odzval s pavšalnim, če ne arogantnim odgovorom. Pa tudi sodišče se s tem vprašanjem ni ukvarjalo, saj v obrazložitvi sklepa ni pojasnjeno zakaj sledi izvedencu in v čem je zavrnitev pripomb nasprotnih udeležencev. Gre za bistveno kršitev določb postopka. Višjemu sodišču predlaga, da napadeni sklep razveljavi in zadevo zavrne, podrejeno pa vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje.

Na vročeno pritožbo predlagateljica ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Skladno s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) je pritožbeno sodišče izpodbijani del sklepa preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, ki so navedene v 2. odstavku 350. člena ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava. Ugotovilo je, da je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno. Na podlagi določila 3. odstavka 89. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki se v zadevah, katere se nanašajo na priključitev na komunalno omrežje, uporablja na podlagi 91. člena SPZ, je sodišče ob ugoditvi predlogu predlagateljico obvezalo k plačilu primernega nadomestila nasprotnim udeležencem. Višino nadomestila je določilo upoštevaje mnenje izvedenca, da je obremenjeno zemljišče vredno 90,00 EUR/m2, primerna odškodnina za obremenitev nepremičnin zaradi poteka instalacij pa znaša 20 % vrednosti zemljišča, torej 18,00 EUR/m2. Glede na površino obremenitve 12 m2 in solastniški delež nasprotnih udeležencev na obremenjenem zemljišču, je prvostopenjsko sodišče izračunalo, da mora predlagateljica prvemu nasprotnemu udeležencu (pritožniku) plačati 54,00 EUR s pripadki. Z navedenimi pravno relevantnimi dejanskimi zaključki prvega sodišča pritožbeno soglaša, pritožba jih z dokazno nepodprtim nasprotovanjem ne omaje.

Pa tudi v pritožbi zatrjevanih bistvenih kršitev določb postopka prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo. Izvedencu je naložilo, da svoje mnenje dopolni tako, da pojasni zakaj znaša vrednost m2 nepremičnin 90,00 EUR in zakaj je obremenitev nepremičnin zaradi nujne poti 20 %. To je izvedenec storil. Natančno je opisal za kakšne parcele gre, pregledal prodajo primerljivih parcel in dopolnitvi mnenja tudi priložil računalniški izpis, ki dokazuje njegove ugotovitve glede prodajnih cen, ter nato glede na prodajo primerljivih parcel ocenil vrednost predmetnih parcel na 90,00 EUR za m2. Izvedenec kot strokovnjak za gradbeništvo vsekakor ima potrebno znanje, da ob izkazano pridobljenih podatkih oceni vrednost zemljišč. Jasno je, da aritmetična sredina prodajnih cen, to je vrednotenje za kakršno se zavzema pritožnik, ne predstavlja strokovne ocene. Tudi na ponovne pripombe prvega in drugega nasprotnega udeleženca je izvedenec dogovoril, in to glede na vsebino pripomb povsem zadovoljivo. Nasprotna udeleženca sta namreč izvedencu očitala, da ni pojasnil zakaj je ocenil vrednost zemljišč na 90,00 EUR za m2, čeprav je izvedenec to v dopolnitvi mnenja storil. Izvedenec je torej opravil svojo nalogo skladno s sklepom prvega sodišča ter nato dogovoril še na pripombe in jih zavrnil. Zato mu je prvostopenjsko sodišče utemeljeno sledilo in odločbo oprlo na njegovo mnenje. Tudi obrazložilo je, katera pravnorelevantna dejstva šteje za dokazana in na podlagi česa, tako da se odločitev da preizkusiti. Ugotovljena dejstva tudi niso v nasprotju s podatki spisa.

Izvedenec je v dopolnitvi mnenja pojasnil tudi na podlagi česa ocenjuje, da znaša vrednost denarnega nadomestila 20 % vrednosti zemljišča (gl. 2.2 dopolnitve izvedenskega poročila z dne 15.1.2009). Na ta del dopolnitve nihče ni podal pripomb, zato je prvo sodišče tudi v tem delu utemeljeno sledilo izvedencu. V pritožbi podane pripombe so novote v postopku, zato glede na določila 337. člena ZPP niso upoštevne, saj pritožnik niti ni navedel, zakaj teh pripomb ni podal prej.

Z očitkom pristranskosti izvedencu pritožba smiselno zatrjuje obstoj izločitvenega razloga po 6. točki 70. člena v zvezi s 1. odstavkom 247. člena ZPP. Vendar je v pritožbi smiselno podan predlog za izločitev izvedenca neupošteven, ker je glede na določila 247. člena ZPP podan prepozno. Z izvedenskim mnenjem in dopolnitvami je bil namreč pritožnik seznanjen pred izdajo odločbe sodišča prve stopnje. Sicer pa nezadovoljstvo stranke z vsebino ugotovitev v izvedenskem mnenju ni razlog za izločitev izvedenca. Če pa izvedenec svoje ugotovitve in ocene strokovno argumentira in tudi odgovori na pripombe, ki jih podajo stranke na mnenje, kot je bilo to v konkretnem primeru, pa tudi ni nobenega razloga, da sodišče svoje odločitve ne bi oprlo na izvedensko mnenje.

Pritožbena graja torej ni utemeljena, pa tudi kršitev, na katere mora pritožbeno sodišča paziti po uradni dolžnosti, ni ugotovilo, zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker niso bili priglašeni.