Jedro

Iz podatkov sodnega registra izhaja, da je tožena stranka podružnica. Podružnica sme sama opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja (glavna) družba, ni pa pravna oseba, zato ni sposobna biti samostojna pravdna stranka. Ker je sodišče prve stopnje izdalo sodbo zoper podružnico, ki ni pravna oseba, je s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev, na obstoj katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Ker gre za odpravljivo napako, bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju pozvati tožnico, da toženo stranko navede kot (pravno) osebo, ki bo sposobna biti pravdna stranka, šele nato pa ponovno odločiti v zadevi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (tj. v 1. in 3. točki izreka) razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 09.05.2005, opr. št. P 1594/2004-I-19, toženi stranki naložilo, da tožnici plača znesek 160.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, in sicer od zneska 30.000,00 SIT za čas od 15.02.2000 do plačila, od zneska 30.000,00 SIT za čas od dne 15.03.2000 do plačila ter od zneska 105.000,00 SIT za čas od 15.04.2000 do plačila, vse v 15 dneh (1. točka izreka). V presežku je sodišče prve stopnje tožničin tožbeni zahtevek zavrnilo (2. točka izreka) in toženi stranki naložilo, da tožnici v 15 dneh povrne 110.337,00 SIT stroškov pravdnega postopka (3. točka izreka).

Zoper ugodilni del sodbe (1. in 3. točka izreka) je pritožbo po svojem pooblaščencu pravočasno vložila tožena stranka. Odločitev prvostopenjskega sodišča v navedenem obsegu izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je tožnica predloženo dokumentacijo priredila za potrebe te pravde, saj je iz same odpovedi, ki nosi datum 31.01.2000, razvidno, da ni mogla več opravljati dela v februarju in marcu 2000, saj je tožnica pogodbeno razmerje odpovedala. Zaslišane priče so pričale v korist tožnice, ki je sama povedala, da gre za "njene prijatelje". Navaja, da tožnica s temi prirejeni izjavami ni mogla dokazati, da je delo opravljala tudi v februarju in marcu 2000. Iz samega pričanja tožnice je nadalje razvidno, da ji navodil ni dajala odgovorna oseba tožene stranke, kar je v nasprotju z določili pogodbe. Očitno je tožnica posle opravljala tudi za J. U., ki je bil lastnik konkurenčne televizije. Ker je tožena stranka kasneje prevzela predmetno podjetje, nima prič, ki bi lahko izpovedale v njeno korist, vendar je dokazno breme na tožnici. Edino priča Ž. je neobremenjeno izpovedala, kaj se je dejansko dogajalo, njegova izpoved pa je nasprotna ostalim, zato bi moralo sodišče priče soočiti. Od februarja dalje na terenu ni bilo več dela, saj je N. TV skoraj prenehala oddajati, sploh pa ni bilo oddajanja v smislu, kot ga zatrjuje tožnica, saj je šlo le za predvajanje reklam in ponavljanje že posnetih oddaj. Navaja, da meni, da tožnica ni dokazala, da je delo v spornem obdobju dejansko opravljala, prav tako pa ji dela ni odrejala ustrezna oseba tožene stranke. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni in tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje pred sodišče prve stopnje.

Tožnica na vročeno pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz podatkov sodnega registra, ki je javna knjiga, izhaja naslednje: družba X., d. o. o., Ljubljana, Podružnica Maribor, je v sodni register vpisana kot podružnica, s sedežem na naslovu L. 13 v Mariboru. Družba X., d. o. o., Ljubljana, s sedežem v Ljubljani, Š. 152 (HALA 3)-BTC, pa je bila izbrisana iz sodnega registra zaradi prenosa sedeža na Okrožno sodišče v Ljubljani, kjer je vpisana pod vložno številko 1/41087-00. Pod navedeno vložno številko je v sodnem registru vpisana družba N. TV, d. o. o., Ljubljana. Iz navedenih podatkov sodnega registra torej izhaja, da je tožena stranka (X., d. o. o., L. 13, Maribor) podružnica družbe N. TV, d. o. o., Ljubljana.

Podružnica sme sama opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja (glavna) družba, ni pa pravna oseba (2. odstavek 31. člena Zakona o gospodarskih družbah, Ur. List RS, št. 42/2006, ZGD-1). Podružnica torej ni sposobna biti samostojna pravdna stranka (1. odstavek 76. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPP). Ker je sodišče prve stopnje izdalo sodbo zoper podružnico, ki ni pravna oseba, je s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na obstoj te kršitve pa mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Zgolj iz tega razloga je pritožbeno sodišče zato pritožbi tožene stranke na podlagi določbe 3. odstavka 354. člena ZPP ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrača prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje, ker gre za odpravljivo napako (81. člen ZPP), naprej pozove tožnico, da toženo stranko navede kot (pravno) osebo, ki bo sposobna biti pravdna stranka. Če bo tožnica tako ravnala, bo moral pooblaščenec (nove) tožene stranke predložiti ustrezno pooblastilo za zastopanje, ki ga mora dati oseba, za katero iz podatkov sodnega registra izhaja, da ga lahko da. Šele nato, seveda, če bodo pomanjkljivosti odpravljene, naj sodišče prve stopnje ponovno odloči v zadevi.