Jedro

Neutemeljeno je bila dodeljena (nujna) brezplačna pravna pomoč v postopku osebnega stečaja v obliki sestave in vložitve pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče zavrnilo predlog prosilca kot stečajnega dolžnika za izvzem regresa iz stečajne mase. Regres za letni dopust namreč spada v stečajno maso.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč št. Bpp 1709/2021 z dne 26. 11. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. V izpodbijani odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) je tožena stranka ugodila prošnji prosilca za dodelitev nujne BPP v postopku osebnega stečaja pred Okrožnim sodiščem v Celju St ... v obliki sestave in vložitve pritožbe zoper sklep z dne 18. 11. 2021 od 24. 11. 2021 dalje ter za izvajanje določila Odvetniško družbo C., o.p., d.o.o. Tožena stranka je ugotovila, da gre za nujno BPP po 36. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), zato ni ugotavljala materialnega položaja prosilca oz. subjektivnega pogoja, glede objektivnega pogoja pa je ugotovila, da prosilec v prošnji ni navedel konkretnih pritožbenih razlogov, je pa v opombah navedel, da denarne prejemke nujno potrebuje, ker mora priskrbeti drva za ogrevanje. Zaradi teka pritožbenega roka sodišče prosilca ni pozvalo na dopolnitev prošnje v zvezi z razlogi za vložitev pritožbe, je pa opravilo poizvedbo pri pooblaščencu prosilca, ki je navedel, da je po njihovi oceni pritožbo smiselno vložiti, saj obstaja zelo različna praksa glede izvzetja prejemkov iz stečajne mase dolžnika. Prosilec je namreč vložil prošnjo za dodelitev BPP zaradi vložitve pritožbe zoper sklep St ... z dne 18. 11. 2020 v postopku osebnega stečaja. Kot izhaja iz navedenega sklepa, je sodišče kot neutemeljeno zavrnilo predlog prosilca kot stečajnega dolžnika za izvzem regresa za leto 2021 iz stečajne mase. Iz obrazložitve izhaja, da skladno s 389. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) spadajo v postopku osebnega stečaja v stečajno maso poleg premoženja iz drugega odstavka 224. člena ZFPPIPP tudi plače in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po tem zakonu izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku. Po 2. točki drugega odstavka tega člena so iz stečajne mase izvzeti prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe po 101. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Med temi prejemki pa ni naštetega regresa za letni dopust, zato regres za letni dopust spada v stečajno maso, zanj pa se uporabljajo omejitve po 102. členu ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 389. člena ZFPPIPP. Tožena stranka ocenjuje, da ima prosilec z vložitvijo pritožbe zoper navedeni sklep vsaj minimalne izglede na uspeh in da je za prosilca nedvomno izjemnega pomena, da bo lahko s strokovno pomočjo odvetnika sestavil in vložil pritožbo zoper zgoraj citirani sklep. Prav tako poudarja, da je izjemnega pomena dejstvo, da je prosilec v postopku osebnega stečaja in je bistveno, koliko sredstev mu ostane za preživljanje sebe in družinskih članov. Torej je bistveno, ali regres spada v stečajno maso v celotnem znesku ali delnem znesku in na kakšen način ga je treba upoštevati pri obračunu, upoštevaje dejstvo, da gre za prejemek, ki je vezan na pravico do letnega dopusta in je bil izplačan v enkratnem znesku. Pri tem pa izpostavlja različno sodno prakso glede izvzema regresa iz stečajne mase dolžnika in meni, da zadeva ni očitno nerazumna, da je zagotovo pomembna za osebni in socialno ekonomski položaj prosilca in njegovih družinskih članov in je tukaj izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP v skladu z 24. členom ZBPP.

2. Tožeča stranka izpodbija navedeno odločitev in izpostavlja, da ni pravilna. Meni, da je sicer prosilec zaprosil za pomoč za dodelitev BPP za pritožbo zoper sklep St ..., vendar ni navedel konkretnih pritožbenih razlogov, je pa navedel, da denarne prejemke nujno potrebuje, saj mora priskrbeti drva za ogrevanje. Meni, da prosilec ne izpolnjuje objektivnega pogoja, saj z vložitvijo pritožbe nima verjetnih izgledov za uspeh in se pri tem sklicuje na določbe 389. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 224. člena ZFPPIPP ter 101. člen ZIZ. Poudarja, da možnost za uspeh s pritožbo za izvzem prejemkov iz stečajne mase ni verjetna, saj v zakonu za to ni podlage. Okvir izvzetih prejemkov je konkretno določen s 101. členom ZIZ, ki določa, da so lahko izvzeti le prejemki, ki jih taksativno našteva citirani člen. Za drugačno stališče tožeča stranka ne najde utemeljitve niti v raznoliki sodni praksi, pri čemer poudarja, da je sodna praksa v tem delu tudi enotna in se sklicuje na judikate.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis, odgovora na tožbo ni poslala. Je pa podala vlogo stranka z interesom A. A., ki navaja, da je pritožbo želel vložiti, ker je sodna praksa v tem področju neenotna, izvzeti del regresa nujno potrebuje za eksistenčne potrebe, to je za nabavo drv za ogrevanje. Prav tako je s pritožbo zahteval vračilo dela plače, saj mu niso bili upoštevani vzdrževani družinski člani, kar pomeni, da mu pripada višje izplačilo plače. Izpostavlja, da tožeča stranka sicer navaja, da ni natančno opredelil razlogov za pritožbo, vendar predpisani obrazec nima rubrike, ki bi zahtevala navedbo vseh razlogov za pritožbo. Meni, da je potrebno v vsakem konkretnem primeru presoditi posamezne določbe zakona in upoštevati materialno stanje posameznika in njegove možnosti za preživetje.

4. Tožba je utemeljena.

5. Sodišče v obravnavani zadevi ugotavlja, da izpodbijana odločitev temelji na določbi 36. člena ZBPP, ki določa pogoje za dodelitev nujne BPP. Prvi odstavek 36. člena ZBPP določa, da če bi zaradi odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, mu pristojni organ za BPP po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena tega zakona, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli brezplačno pravno pomoč samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam (nujna brezplačna pravna pomoč).

6. Navedeno pomeni, da bi tožena stranka, tako kot zatrjuje tožeča stranka v tožbi, morala v dodelitvi nujne BPP presoditi, ali so izpolnjeni pogoji 24. člena ZBPP. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh (...). Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari (...) in če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (...).

7. V obravnavani zadevi je tožena stranka presodila, da zadeva očitno ni nerazumna in da ima prosilec z vložitvijo pritožbe zoper sklep St ... z dne 18. 11. 2020 vsaj minimalne verjetne izglede za uspeh in da je za prosilca nedvomno izjemnega pomena, da bo lahko s strokovno pomočjo odvetnika sestavil in vložil pritožbo zoper zgoraj citirani sklep in da ima prosilec nedvomno interes za vložitev predmetne pritožbe, saj je glede na dejstvo, da je v postopku osebnega stečaja, zanj izrednega pomena, koliko sredstev mu ostane za preživljanje sebe in družinskih članov, torej je bistveno, ali regres spada v stečajno maso v celotnem znesku ali v delnem znesku in na kakšen način ga je treba upoštevati pri obračunu, upoštevaje dejstvo, da gre za prejemek, ki je vezan na pravico do letnega dopusta in je bil izplačan v enkratnem znesku. Pri tem navaja, da je različna sodna praksa glede izvzema regresa iz stečajne mase dolžnika, kot naj bi navedel pooblaščenec prosilca. Meni, da zadeva očitno ni nerazumna in zagotovo bo pomembna za osebni in socialno ekonomski položaj prosilca in njegovih družinskih članov.

8. Posebna pravila o stečajni masi določa 389. člen ZFPPIPP, ko pravi, da v stečajno maso v postopku osebnega stečaja poleg premoženja iz drugega odstavka 224. člena tega zakona spadajo tudi: 1. plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po tem zakonu izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku, 2. premoženje, ki ga stečajni dolžnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med postopkom osebnega stečaja. Iz stečajne mase so v postopku osebnega stečaja izvzeti: 1. predmeti, ki so izvzeti iz izvršbe po 79. členu ZIZ, in 2. prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe po 101. členu ZIZ. Za omejitev zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja, se uporablja 102. člen ZIZ.

9. Okvir prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe, določa 101. člen ZIZ1. Izvzeti so lahko torej le tisti prejemki, za katere je tako določeno v navedeni določbi. Med temi prejemki pa ni navedenega regresa za letni dopust, zato regres za letni dopust spada v stečajno maso. Glede na jasno zakonsko določbo se je v tem delu tudi izoblikovala enotna sodna praksa (Cst 197/2020 z dne 10. 6. 2020, Cst 382/2021 z dne 19. 10. 2021, Cst 231/2010 z dne 20. 1. 2011,...). Tako ne drži ugotovitev tožene stranke, da je sodna praksa v tem delu neenotna.

10. Glede na navedeno je sodišče tožbi tožeče stranke zaradi napačne uporabe materialnega prava ugodilo in na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in jo v smislu tretjega in četrtega odstavka istega člena vrnilo organu za BPP v ponovni postopek. V ponovljenem postopku bo moral organ za BPP ponovno odločiti o prošnji, upoštevaje zgornja napotila sodišča ter upoštevati določbo 24. člena ZBPP in relevantno sodno prakso pri opravi vsebinskega preizkusa zadeve.

11. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno. V zadevi je namreč bila sporna pravilna uporaba materialnega prava. Kadar pa dejansko stanje ni sporno, pa ZUS-1 daje sodišču v prvem odstavku 59. člena izrecno pooblastilo, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave.

1 Iz izvršbe so izvzeti: 1. prejemki iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal; 2. prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju; 3. prejemki iz naslova denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke; 4. prejemki iz naslova starševskega dodatka, pomoči ob rojstvu otroka, otroškega dodatka, dodatka za veliko družino in dodatka za nego otroka po zakonu, ki ureja družinske prejemke; 5. prejemki iz naslova štipendije in pomoči učencem in študentom ter plačilo za opravljeno obvezno praktično delo v vzgojno izobraževalnem procesu; 6. nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb; 7. sredstva za nego in pomoč, ki se v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ne upoštevajo kot dodatek pri prejemniku tega prejemka; 8. prejemki od občasnega dela invalidov, ki niso v delovnem razmerju in so vključeni v programe po predpisih, ki urejajo socialno varstvo, in po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov; 9. denarna sredstva pomoči potrebnim, ki jih zagotavljajo humanitarne organizacije, ki imajo tak status po zakonu, ki ureja humanitarne organizacije; 10. oskrbnine in enkratni prejemki ob prvi namestitvi otroka v rejniško družino po zakonu, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti; 11. sredstva, pridobljena za odpravo posledic naravnih nesreč ali škode na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva, veterine ali fitosanitarnem področju na podlagi predpisov, ki urejajo nesreče ali škode; 12. nepovratna denarna sredstva in denarna sredstva, pridobljena na podlagi ugodnih posojil ali poslov z jamstvi, ki se štejejo kot oblike državnih pomoči po zakonu, ki ureja pomoč družbam v težavah, razen kadar so sredstva pridobljena v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kakor je določena v 46. členu zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odločba US in 50/14), ali v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kakor je določena v 69. členu zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odločba US in 50/14); 13. denarna sredstva, prejeta iz naslova aktivne politike zaposlovanja, vključevanja v storitvi za trg dela in zaradi iskanja zaposlitve po zakonu, ki ureja trg dela; 14. denarna sredstva, ki jih izplača Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije po zakonu, ki ureja Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, razen nagrade za preseganje kvote po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov; 15. denarna sredstva, prejeta iz naslova vključenosti osebe v poskusno izvajanje socialnovarstvene dejavnosti po zakonu, ki ureja socialno varstvo.