Jedro

Akt tožene stranke se glasi na ugotovitev, da je revident kršil določbi ZASP, na podlagi česar mu je bilo naloženo, naj ustrezna organa v revidentovi sferi sprejmeta določene sklepe in jih posredujeta toženi stranki. Ker v tem aktu pravica ali obveznost stranke (revidenta) ni izražena v denarni vrednosti, pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložila revizijo.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo revidentovo tožbo zoper delni sklep tožene stranke št. 31223-13/2013-9/103 z dne 3. 2. 2014. Z njim je tožena stranka v zadevi nadzora nad zakonitostjo delovanja revidenta: 1. ugotovila, da je revident kršil določbe 7. točke prvega odstavka 146. člena in drugega odstavka 153. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP), s tem ko je v obdobju od 12. 5. 2005 do 27. 7. 2011 brez sprejetih sklepov Skupščine izvajalcev Zavoda IPF in brez sprejetih sklepov Skupščine proizvajalcev fonogramov Zavoda IPF o višini sredstev, katerih vir so zbrana nadomestila, ki se odvede vsako leto v posebni promocijski sklad, oblikoval delitvene sklade izvajalcev in proizvajalcev fonogramov (delilno maso) in odvedel v tem obdobju del zbranih nadomestil v posebni promocijski sklad; 2. revidentu odredila, da v prvi točki izreka tega sklepa ugotovljeno kršitev določb ZASP odpravi tako, da v roku 2 (dveh) mesecev od vročitve tega delnega sklepa Skupščina izvajalcev Zavoda IPF in Skupščina proizvajalcev fonogramov Zavoda IPF sprejmeta sklepe o višini dejansko odvedenih sredstev v posebni promocijski sklad za obdobje od 12. 5. 2005 do 27. 7. 2011, in sicer ločeno za vsako poslovno leto; 3. revidentu naložila, da pošlje toženi stranki sprejete sklepe iz 2. točke izreka tega sklepa, in sicer v roku 7 dni od njihovega sprejetja; 4. odločila, da stroški postopka niso nastali.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek (enako sklep Ustavnega sodišča RS U-I-117/09 in Up-501/09 z dne 28. 1. 2010).

6. Glede na navedbo vrednosti spornega predmeta na prvi strani revizije (pcto. 209.263,65 EUR s pp) revident dovoljenost revizije utemeljuje na podlagi citirane določbe ZUS-1. 7. V obravnavani zadevi se akt tožene stranke glasi na ugotovitev, da je revident kršil določbi ZASP (prva točka izreka), na podlagi česar mu je bilo naloženo, naj ustrezna organa v revidentovi sferi sprejmeta določene sklepe in jih posredujeta toženi stranki (druga in tretja točka izreka). Ker v tem aktu pravica ali obveznost stranke (revidenta) ni izražena v denarni vrednosti, pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

8. V nadaljevanju revizije se revident ni niti izrecno niti opisno opredelil do izpolnjevanja katerega izmed drugih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1. V reviziji je navedel zgolj revizijska razloga iz prvega odstavka 85. člena ZUS-1, ki pa ju Vrhovno sodišče lahko presoja šele v primeru izkazane dovoljenosti revizije.

9. Glede na navedeno revident ni izkazal izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 in je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 10. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 154. členom Zakona o pravdnem postopku in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).