Jedro

Po presoji sodišča je prvostopenjski organ tožnika pravilno določil za edinega zavezanca, saj je bil tožnik ob izdaji odločbe že edini lastnik nepremičnine, tudi po stanju zemljiške knjige. Okoliščina, na kateri svoj ugovor temelji tožnik, namreč da naj bi priključitev na javno kanalizacijo povzročila stroške in da bi ti stroški morali biti porazdeljeni med solastnike, in sicer po lastniškem stanju v času, ko je nastopila obveznost priključitve, za naložitev inšpekcijskega ukrepa priključitve ni pravno relevantna, saj za to ni opore v pozitivno pravni ureditvi.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Medobčinski inšpektorat in redarstvo Občin Jesenice, Gorje, Kranjska Gora in Žirovnica (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo odločil: da mora tožnik v roku treh mesecev v skladu s pisnim soglasjem izvajalca obvezne javne službe A. priključiti vse komunalne odpadne vode iz objekta na naslovu ..., ki stoji na zemljišču parc. št. 265/10 k.o. ..., na javno kanalizacijo (v 1. točki izreka), da mora tožnik po priklopu komunalnih odpadnih vod na javno kanalizacijo greznico na svoje stroške očistiti ali odstraniti in izključiti iz sistema odvajanja odpadne vode, pod nadzorom izvajalca, na svoje stroške (v 2. točki izreka), da bo zoper tožnika, če naložene obveznosti ne bo opravil v odrejenem roku, uporabljena izvršba s prisilitvijo (v 3. točki izreka), da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (v 4. točki izreka), da mora tožnik po izpolnitvi obveznosti takoj obvestiti pristojnega inšpektorja (v 5. točki izreka) in ugotovil, da posebni stroški v postopku niso zaznamovani (v 6. točki izreka). Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ začel s postopkom po uradni dolžnosti na podlagi 58. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode v Občini Žirovnica (v nadaljevanju Odlok) zaradi neizvedene priključitve komunalnih odpadnih vod iz stavbe ..., ki stoji na zemljišču s parc. št. 265/10 k.o. ..., na javno kanalizacijo. V inšpekcijskem postopku je bilo ugotovljeno, da je javna kanalizacija na tem območju že zgrajena in predmetni objekt izpolnjuje pogoje za priklop. V ugotovitvenem postopku je bilo ugotovljeno, da zemljiškoknjižno stanje ne odraža dejanskega stanja lastništva predmetne nepremičnine, zato je organ na podlagi sodbe ... z dne 20. 3. 2007 kot zavezanca štel tožnika. Odločitev glede obveznosti ter pogojev priključitve na javno kanalizacijo je organ oprl na določbe Odloka. Rok za izvedbo odrejenih ukrepov pa je določil na podlagi tretjega odstavka 7. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru.

2. Občina Žirovnica, Župan (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 9. 11. 2017 zavrnila pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa. V obrazložitvi odločbe je drugostopenjski organ navedel, da je tožnik pravilno določen kot (edini) zavezanec, saj ima le on prijavljeno stalno prebivališča na naslovu ... ter je tako edini uporabnik objekta, poleg tega pa je po stanju zemljiške knjige tudi izključni lastnik nepremičnine s parc. št. 265/10 k.o. ....

3. Tožnik vlaga tožbo, ker se z odločitvijo v izpodbijani odločbi ne strinja. Meni, da Odlok ne bi mogel določati, da je priključek na javno kanalizacijo dolžan zgraditi uporabnik. Po njegovem mnenju je priključek po zakonu dolžan zgraditi lastnik oziroma če je teh več, solastniki. Po pozivu A. je bilo treba izvesti priklop objekta na naslovu ... do 30. 11. 2015. Takrat je bilo solastnikov parcele št. 265/10 k.o. ..., na kateri objekt stoji, več, tožnik je bil solastnik do 3/8, preostalih 5/8 nepremičnine je bilo v solasti drugih oseb. O nameri ostalih solastnikov, da uredijo zemljiškoknjižno stanje v skladu s sodbo ..., je bil tožnik seznanjen 30. 9. 2017, ko je prejel dokumentacijo od notarja, da so 22. 11. 2016 podpisali izjave, da izrecno in nepogojno dovoljujejo, da se vknjiži lastninska pravica v korist tožnika, ki tako postane izključni lastnik. Okrajno sodišče v Ljubljani je to 12. 9. 2017 potrdilo s sklepom .... Osebe, ki so bile solastniki do 5/8 v obdobju, ko se je bilo treba podrediti Odloku in priključiti objekt na javno kanalizacijo, so glede na to zavezanci in so dolžni plačati 5/8 stroškov. Ker to ni bilo upoštevano, je po mnenju tožnika izpodbijana odločba nepravilna ter sodišču smiselno predlaga njeno odpravo. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo, pri čemer izpostavlja določbi 14. in 38. člena Odloka, ter sodišču smiselno predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožnik je sodišču poslal več pripravljalnih vlog, v katerih obširno pojasnjuje okoliščine, zaradi katerih priključitev na javno kanalizacijo ni bila izvedena in zaradi katerih vlaga tožbo.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporna odločitev, da mora tožnik kot zavezanec na javno kanalizacijo priključiti vse komunalne odpadne vode iz objekta na naslovu ..., ki stoji na parc. št. 265/10 k.o. .... Tožnik meni, da ne more biti določen za zavezanca kot uporabnik objekta, pač pa da je za zavezanca treba določiti lastnika oziroma kot zavezance vse (so)lastnike nepremičnine, pri čemer je treba upoštevati lastniško stanje na dan, ko je bila priključitev na javno kanalizacijo po Odloku obvezna.

8. V zadevi ni sporno, da je bil na dan izdaje izpodbijane prvostopenjske odločbe (31. 7. 2017) izključni lastnik nepremičnine s parc. št. 265/10 k.o. ..., na kateri stoji objekt z naslovom ..., tožnik. Prvostopenjski organ je sicer v odločbi navedel, da je zemljiškoknjižno stanje drugačno, ker (še) ni usklajeno s sodbo ... z dne 20. 3. 2007, vendar je drugostopenjski organ navedel, da je po vpogledu v zemljiško knjigo ugotovil, da je tožnik izključni lastnik nepremičnine. Tudi tožnik sam pa v tožbi navaja, da je bil 30. 9. 2017 seznanjen, da so dotedanji solastniki 22. 11. 2016 podpisali izjave, da dovoljujejo, da se vknjiži lastninska pravica v korist tožnika, ki tako postane izključni lastnik, tožbi pa je tudi priložil sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani o učinkovanju vpisa (na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila z dne 22. 11. 2016 in sodbe ... z dne 20. 3. 2007) od dne 6. 12. 2016. 9. Tako v Odloku, veljavnem od 13. 1. 2011, po katerem je prvostopenjski organ pričel voditi postopek, kot tudi v Odloku, veljavnem od 3. 12. 2016, po katerem je prvostopenjski organ postopek nadaljeval, je enako določena obveznost uporabnika, da se priključi na javno kanalizacijo v roku 6 mesecev od možnosti priključitve (43. oziroma 38. člen). V obeh odlokih je uporabnik enako opredeljen kot fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik objekta ali zemljišča, ki se priključuje na javno kanalizacijo (4. člen). Kar pomeni, da v odlokih za uporabnika določena obveznost priključitve na javno kanalizacijo velja za lastnika oziroma solastnika objekta, ki se mora priključiti ter se v odločbi, s katero se priključitev nalaga, ti določijo za zavezance. Tako v svoji odločbi pravilno obrazloži tudi drugostopenjski organ.

10. Po navedenem je bil tako po presoji sodišča v izpodbijani odločbi tožnik kot edini lastnik nepremičnine pravilno določen za zavezanca. Za tožnika ni sporna obveznost priključitve na javno kanalizacijo, določena v Odloku, in tudi ne nasprotuje naloženi obveznosti priključitve, vendar pa meni, da bi ne mogel biti določen za edinega zavezanca. Po njegovem mnenju bi namreč organ moral upoštevati lastniško stanje v letu 2015, ko je nastopila obveznost priključitve in ko je izvajalec javne službe pričel tožnika (predvideva, da tudi tedanje solastnike) pozivati k priključitvi, in ne lastniškega stanja ob izdaji odločbe (31. 7. 2017), saj se je medtem, v letu 2016, spremenilo. Vendar v tem sodišče tožniku ne pritrjuje. Tudi po presoji sodišča je prvostopenjski organ tožnika pravilno določil za edinega zavezanca, saj je bil tožnik ob izdaji odločbe že edini lastnik nepremičnine, tudi po stanju zemljiške knjige (glede na učinkovanje vpisa od 6. 12. 2016). Če predpisi ne določajo drugače, pa je pri odločanju treba upoštevati dejansko stanje ob izdaji odločbe (8. člen Zakona o splošnem upravnem postopku - načelo materialne resnice); v obravnavanem primeru pa take določbe, ki bi določala izjemo, v Odloku ni, niti je ni bilo v tedaj veljavnem Zakonu o prostorskem načrtovanju. Okoliščina, na kateri svoj ugovor temelji tožnik, namreč da naj bi priključitev na javno kanalizacijo povzročila stroške in da bi ti stroški morali biti porazdeljeni med solastnike, in sicer po lastniškem stanju v času, ko je nastopila obveznost priključitve, za naložitev inšpekcijskega ukrepa priključitve ni pravno relevantna, saj za to ni opore v pozitivno pravni ureditvi.

11. Ker je, kot izhaja iz obrazložitve sodbe, sodišče presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene ter ni našlo nepravilnosti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1); sporno je namreč pravno vprašanje, po katerem časovnem trenutku se ugotavlja lastništvo nepremičnine kot pravno pomembno dejstvo. Tožnik glavne obravnave tudi ni predlagal in ni podal dokaznih predlogov. Priložil pa je tožbi večje število listin, povezanih z obširnimi navedbami v tožbi, s katerimi tožnik pojasnjuje okoliščine, ki so po pozivu izvajalca javne službe k priključitvi na javno kanalizacijo privedle do inšpekcijskega postopka in predmetne tožbe. Listine je sodišče štelo za del tožbenih navedb, do katerih pa se je opredelilo v okviru razlogov sodbe.

13. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče tožbo (med drugim) zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.