Jedro

Dokazno breme glede vzroka nastanka poškodbe in posledično, da je taka škoda krita z zavarovalno pogodbo, je na tožeči stranki. Sodišče prve stopnje je toženi stranki nepravilno odreklo pravico do izvedbe tistih dokazov, s katerimi bi lahko navedbe in dokaze tožeče stranke izpodbila. Odločitev o tem, da sodišče ne izvede predlaganih dokazov, ne predstavlja kršitve določb pravdnega postopka; zavrnitev dokaza, ki se nanaša na odločilno ali pomembno dejstvo je imela v konkretnem primeru za posledico nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje se je z izpodbijano sodbo tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo in toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke.

2. Zoper navedeno sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka. Predlagala je spremembo izpodbijane sodbe, podrejeno njeno razveljavitev ter priglasila pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je navedbam v pritožbi nasprotovala, predlagala potrditev izpodbijane sodbe ter priglasila stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V postopku na prvi stopnji ni bilo sporno, da se je na stroju za izdelavo fotografij pokvaril laser, ki ga je bilo potrebno zamenjati, prav tako ne, da je imela tožeča stranka pri toženi stranki strojelomno zavarovanje na podlagi zavarovalne police št. PR0041928841 z dne 12.8.2013. Sporno je bilo, zakaj je prišlo do okvare laserja oziroma ali laser spada med stvari z življenjsko dobo ter, ali je zamenjava pokvarjenega laserja krita po zavarovalni pogodbi.

6. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo (med drugim) z nosilnim razlogom, da laser ne sodi med stvari z življenjsko dobo, niti se ne deklarira kot potrošni material, saj ima podobno življenjsko dobo kot sam stroj. Te zaključke je oprlo na potrdilo družbe A. d.o.o., ki ga je v spis vložila tožeča stranka, iz omenjenega potrdila pa ni razvidno, da bi bila navedena družba (tudi) proizvajalec laserske enote. Iz potrdila izhaja (osebno) mnenje B. B. o tem, zakaj naj bi prišlo do okvare laserja, pri čemer ni jasno, kdo je omenjena oseba oziroma s kakšnim strokovnim znanjem razpolaga (navedeni dopis je podpisal kot „tehnična podpora ...“). (Zgolj) ta dopis ne more biti verodostojen dokaz za zaključke sodišča prve stopnje. To velja še toliko bolj, ker je tožena stranka za svoje trditve, zakaj naj bi po njenem mnenju prišlo do okvare laserja (zaradi dotrajanosti oziroma iztrošenosti) predlagala izvedenca, kar pa je sodišče prve stopnje zavrnilo z navedbami, da so njene navedbe pavšalne, saj naj bi bilo ugotovljeno, da proizvajalec ne predvideva krajše življenjske dobe laserja od samega stroja.

7. Višje sodišče ne soglaša s stališčem izpodbijane sodbe, da tožena stranka ni konkretizirala navedb, zakaj naj bi se laser poškodoval zaradi obrabe oziroma iztrošenosti. Kako naj bi te navedbe (še dodatno) konkretizirala, ni povsem jasno, tudi sicer pa ta ugotovitev ne drži. V vlogi z dne 3.11.2014 je namreč tožena stranka navajala, da naj bi bil laser obrabljiva stvar, ker se njegov vir svetlobe po določenem času iztroši, v dokaz svojih navedb pa je predlagala izvedenca ustrezne stroke. Tak dokazni predlog ni pavšalen, niti niso take navedbe tožene stranke, kot to zmotno zaključuje sodišče prve stopnje.

8. O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče (drugi odstavek 213. člena ZPP). Sodišče ima pravico in dolžnost, da najprej izvrši izbor dejstev, ki se bodo dokazovala in dokazov, s katerimi se bodo ta dejstva dokazovala (načelo proste presoje dokazov v širšem smislu). V načelu ima stranka ne le pravico do predlaganja dokazov, temveč tudi pravico do izvedbe predlaganih dokazov. Pravica do predlaganja dokazov bi bila namreč nesmiselna, če bi imelo sodišče polno diskrecijsko pravico, da dokaznemu predlogu ugodi, ali pa ga zavrne. Korist od predlaganja dokazov ima stranka šele, če sodišče predlagane dokaze tudi izvede. To ne pomeni, da je pravica do izvedbe predlaganih dokazov neomejena. Sodišče ima tu določeno diskrecijo (drugi odstavek 213. člena ZPP) in lahko zavrne izvedbo dokaza, ki ne bi bil bistven za zadevo (prim. odločbi Ustavnega sodišča RS, Up 107/96 z dne 25.9.1996 in Up 181/95 z dne 28.5.1998). Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilni, ali pa da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati (prim. odločbo Ustavnega sodišča Up 175/98 z dne 16.2.2002). Prav tako ne, če oceni, da izvedba predlaganega dokaza na odločitev ne bi mogla vplivati (prim. odločbo Ustavnega sodišča RS Up 90/98 z dne 10.10.2000). Podobna je tudi praksa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije: sodišče sme zavrniti izvedbo dokaza, katerega dokazno sporočilo ne bi moglo odločilno vplivati na odločitev sodišča (prim. sodba II Ips 554/99).

9. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje zavrnilo dokaz, s katerim je tožena stranka želela dokazovati svoje trditve, da je do škode prišlo zaradi dotrajanosti laserja. Dokazno breme glede vzroka nastanka poškodbe in posledično, da je taka škoda krita z zavarovalno pogodbo, je na tožeči stranki. Vendar pa je potrebno pritrditi pritožbenim navedbam, da je sodišče prve stopnje toženi stranki nepravilno odreklo pravico do izvedbe tistih dokazov, s katerimi bi lahko navedbe in dokaze tožeče stranke izpodbila. Odločitev o tem, da sodišče ne izvede predlaganih dokazov, ne predstavlja kršitve določb pravdnega postopka; zavrnitev dokaza, ki se nanaša na odločilno ali pomembno dejstvo pa je imela v konkretnem primeru za posledico nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.

10. Upoštevajoč navedeno višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da pokvarjeni laser ne more biti izvzet iz zavarovalnega kritja. Zatrjevanje in dokazovanje dejstev je sicer na strani tožeče stranke, ki pa jim je tožena stranka konkretizirano ugovarjala, v zvezi s tem podala ustrezne navedbe ter predlagala dokaze. Ker je višje sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti navedene pomanjkljivosti, je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP), v katerem bo pa potrebno bodisi izvesti s strani tožene stranke predlagane dokaze ali pa zavrnitev njenega dokaznega predloga ustrezno obrazložiti. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da ima laser „očitno“ podobno življenjsko dobo kot sam stroj, je zaenkrat preuranjena.

11. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).