Jedro

Pritožbeno sklicevanje na določilo prvega odstavka 227. člena ZFPPIPP je zmotno, saj pravdni stroški v obravnavani zadevi ne predstavljajo terjatve, nastale do začetka stečajnega postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep o stroških v II. točki izreka potrdi.

II. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Krškem je ugodilo tožbenemu zahtevku in razveljavilo oporoko zapustnika M. P., ki jo je 30. 3. 2010 podpisal pred pričami (I. točka izreka). Tožencu je naložilo povračilo tožnikovih pravdnih stroškov v znesku 3.099,26 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper odločitev o stroških postopka (II. točka izreka) vlaga pritožbo toženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Opozarja, da je sodišče pri sprejemu stroškovne odločitve spregledalo pravne posledice začetka stečajnega postopka na terjatve upnikov do stečajnega dolžnika. Nad pritožnikom je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Krškem St .../2016 z dne 15. 6. 2016 začet postopek osebnega stečaja, zato za vsa pravna razmerja, v katerih je udeležen stečajni dolžnik, velja primarna uporaba določb ZFPPIPP. Predmetni zakon kot eno izmed temeljnih načel v 227. členu določa načelo koncentracije. Upnik mora vse terjatve do dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, uveljavljati v stečajnem postopku in po pravilih stečajnega postopka. Če tega ne stori, izgubi pravico od stečajnega dolžnika zahtevati izpolnitev obveznosti in pravico do plačila iz razdelitve mase (296. člen ZFPPIPP). Terjatev tožnika na plačilo stroškov je nastala pred začetkom stečajnega postopka nad pritožnikom. Tožnik je do začetka stečajnega postopka že opravil vsa procesna dejanja, za katera uveljavlja povračilo stroškov. Tožniku so torej vsi odmerjeni stroški že nastali, samo odločitev o njihovem povračilu še ni postala pravnomočna in izvršljiva. Zato je po začetku stečajnega postopka izdaja sklepa, s katerim se stečajnemu dolžniku (tožencu) nalaga povrnitev tožnikovih stroškov, nedovoljena. Tožnik bi moral svojo terjatev iz naslova stroškov prijaviti v stečajnem postopku nad dolžnikom.

Sodišče je napačno nadaljevalo s prekinjenim pravdnim postopkom, saj sklep o preizkusu terjatev na spletnem portalu Ajpes sploh še ni bil objavljen. Kljub navedenemu pa pritožnik odločitve sodišča v I. točki izreka ne izpodbija, saj ocenjuje, da je verjetnost drugačne odločitve v ponovljenem postopku minimalna. Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče odločitev v stroškovnem delu (II. točka izreka) razveljavi, saj stečajnemu dolžniku v času trajanja stečajnega postopka ni dopustno nalagati stroškov, ki temeljijo na zadevi, začeti pred začetkom stečajnega postopka. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo pritrjuje pravnim naziranjem, argumentaciji in zaključkom prvega sodišča. Izpostavlja, da razlogovanje pritožbe v zvezi s prekinjenim pravdnim postopkom predstavlja pritožbeno novoto in oporeka naziranju pritožbe, da so pravdni stroški nastali pred začetkom stečajnega postopka. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno razlogovanje glede nastanka tožnikove terjatve iz naslova pravdnih stroškov je zmotno. V skladu z določbo 151. člena ZPP so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka in obsegajo tudi nagrado za delo odvetnika in drugih oseb, ki jim zakon priznava pravico do nagrade. Terjatev iz naslova povrnitve pravdnih stroškov v razmerju med pravdnima strankama pa nastane s stroškovno odločitvijo sodišča, in sicer na podlagi zahteve pravdne stranke za povrnitev stroškov (163. člen ZPP). Terjatev nastane, ko sodišče potrebne pravdne stroške, ki jih je stranka zahtevala in priglasila, odmeri ter odloči o njihovi povrnitvi. Takšno razlogovanje je zaslediti tudi v načelnem pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006, pa tudi v sodni praksi1. 6. Pritožbeno sklicevanje na določilo prvega odstavka 227. člena ZFPPIPP je zmotno, saj pravdni stroški v obravnavani zadevi ne predstavljajo terjatve, nastale do začetka stečajnega postopka. Postopek osebnega stečaja je bil nad tožencem pričet 15. 6. 2016, med tem ko je bila izpodbijana odločitev izdana 6. marca 2017. Obveznost povračila pravdnih stroškov je glede na določbo 163. člena ZPP vezana na končanje pravdnega postopka. Ker v obravnavanem primeru ne gre za terjatev, ki bi nastala do začetka stečajnega postopka nad tožencem, je odločitev prvega sodišča v II. točki izpodbijane odločitve pravilna. Podlago za poplačilo te terjatev pa lahko predstavlja določba prvega odstavka 354. člena ZFPPIPP.

7. Glede očitka o napačnem nadaljevanju prekinjenega pravdnega postopka pa se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo, saj pritožnik odločitve v I. točki izreka sodbe izrecno ne izpodbija.

8. Ker pritožba glede na navedeno ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče - ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev - zavrnilo in potrdilo izpodbijano stroškovno odločitev sodišča prve stopnje.

1 Primerjaj Cp 42/2016 in II Cp 527/2017.