Jedro

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v prvem odstavku izreka delno spremeni tako, da se odškodnina za nepremoženjsko škodo za tretjega tožnika zniža samo za 1.572,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 7. 2004 in se v tem delu tožbeni zahtevek zavrne.

V ostalem se revizija zavrne.

Revizijski stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Tožniki so zoper zavarovalnico, pri kateri je imel povzročitelj prometne nesreče, v kateri je umrla hči oziroma sestra tožnikov J. H., zavarovano odgovornost, vložili tožbo na plačilo odškodnine zaradi duševnih bolečin zaradi smrti bližnjega.

2. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sta prvi in druga tožnica upravičena do odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti hčerke v višini 16.691,70 EUR, tretji tožnik pa je zaradi duševnih bolečin zaradi izgube sestre upravičen do odškodnine v znesku 10.432,31 EUR. Upoštevalo je, da je tožena stranka prvemu in drugi tožnici že plačala 11.684,19 EUR, tretjemu tožniku pa 8.763,14 EUR in glede razlike toženo stranko obsodilo na plačilo odškodnine. Višji tožbeni zahtevek glede plačila nepremoženjske škode je zavrnilo. Odločilo je tudi o povrnitvi premoženjske škode in plačilu stroškov postopka.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odškodnino za nepremoženjsko škodo za vsakega od tožnikov znižalo za 4.172,93 EUR ter v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo. Glede odškodnine za premoženjsko škodo je sodbo sodišča prve stopnje v ugodilnem delu in glede odločitve o stroških razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V preostalem je pritožbo toženke in v celoti pritožbo tožnikov zavrnilo ter v izpodbijanem, a nerazveljavljenem in nespremenjen delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržalo za končno odločbo.

4. Zoper zavrnilni del pravnomočne sodbe tožniki vlagajo revizijo. Nižjima sodiščema očitajo, da so prisojene odškodnine prenizke, nepravične in neskladne z aktualno sodno prakso.

Ponovno nizajo vse tiste okoliščine, ki po njihovem mnenju upravičujejo odškodnine v celotnih zahtevanih zneskih in ki jih sodišči prve in druge stopnje nista v zadostni meri upoštevali. Predlagajo obsegu izpodbijanja ustrezno spremembo pravnomočne sodbe, to je ugoditev zahtevkom za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v celoti.

5. Revizija je bila v skladu s 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija je delno utemeljena.

7. Iz ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da je tožnike nenadna in tragična smrt hčerke oziroma sestre izredno prizadela.

Odnosi med pokojno in njenimi starši so bili zelo dobri. Pomagala je na kmetiji, katere naslednica naj bi bila. Smrt hčerke je vplivala na zdravje prvega in druge tožnice. Tudi tretji tožnik se je s sestro dobro razumel. Občasno mu je pomagala pri učenju.

8. Pravna podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine zaradi duševnih bolečin zaradi smrti bližnjega je v 179., 180. in 182. členu Obligacijskega zakonika (Ur. list RS, št. 83/01, v nadaljevanju OZ). Odmera odškodnine ne more odraziti le oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj neugodno. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih konkretnih škodnih posledic tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse. To je namreč pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Primerjava s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih pokaže, da je bilo to načelo pri odmeri odškodnin za prvega in drugo tožnico pravilno upoštevano. Rezultat te primerjave namreč potrjuje primerno umeščenost prvemu in drugi tožnici pravnomočno prisojenih odškodnin v okvir ostalih prisojenih odškodnin za navedeno obliko nepremoženjske škode.1

9. Utemeljen pa je revizijski očitek zmotne uporabe materialnega prava glede odmere odškodnine za tretjega tožnika. V zvezi s tem revizijsko sodišče ugotavlja, da sodišči prve in druge stopnje nista v zadostni meri upoštevali objektivnega kriterija. Odškodnina, ki sta jo prisodili sodišči, je v primerjavi s podobnimi primeri v sodni praski prenizka,2 zato jo je revizijsko sodišče zvišalo za 2.600 EUR in tako znaša 8.859,38 EUR. Ker je toženka že plačala 8.763,14 EUR, je sedaj dolžna tretjemu tožniku plačati še 96,24 EUR.

10. Revizijsko sodišče je iz zgoraj navedenih razlogov reviziji deloma ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka te sodbe (prvi odstavek 380. člena ZPP), v preostalem pa je revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

11. Ker je višje sodišče odločitev o stroških postopka razveljavilo, odločitev o pritožbenih stroških pa pridržalo za končno odločbo, je revizijsko sodišče na podlagi 165. člena ZPP odločilo, da so revizijski stroški nadaljnji pravdni stroški.

1 Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 633/2000, II Ips 282/2000, II Ips 6/2000, II Ips 388/2004, II Ips 540/2006, II Ips 116/2006, II Ips 1099/2007, itd..

2 Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 6/2000, II Ips 282/2000, II Ips 388/2004, II Ips 540/2006, II Ips 456/2006, II Ips 116/2003, II Ips 726/2005, II Ips 116/2006, II Ips 568/2006, itd..