Jedro

Ni podlage za pritožbeni ugovor, da gre za odstop od ustaljene sodne prakse. Tudi za carinski postopek veljajo določbe o obnovi, ki se lahko dovoli tudi po uradni dolžnosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z navedeno sodbo delno ugodilo tožbi tožeče stranke in odpravilo točko 2 izreka odločbe tožene stranke z dne 5.2.2003 in zadevo v tem delu vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, v ostalem pa je tožbo zavrnilo. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Carinskega urada N.G. z dne 8.5.2002, s katero je carinski organ prve stopnje dovolil obnovo postopka uvoznega carinjenja pa carinski deklaraciji Carinske izpostave V. (ECL) z dne 25.9.1998, kjer je ugotovil, da so podani razlogi za obnovo po 1. in 5. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in 70/00, v nadaljevanju ZUP), v točki 2 izreka pa zahtevi za povrnitev stroškov postopka ni ugodil. Tožeča stranka je kot deklarant (polje 14) v postopku sprostitve blaga v prosti promet prijavila za prejemnika (polje 8) družbo N. d.o.o. iz M. rabljen osebni avtomobil A. z EU poreklom po potrdilu o prometu blaga EUR. 1, z dne 14.9.1998 in preferencialno carinsko stopnjo v višini 12,20%. Ob naknadnem preverjanju verodostojnosti potrdila o prometu blaga pred carinskimi organi v Nemčiji, opravljeno v skladu z določili 3. člena Protokola 5 v povezavi z 31. in 32. členom Protokola 4 Evropskega sporazuma o pridružitvi med Republiko Slovenijo in Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami (Evropski sporazum) je bilo ugotovljeno, da je potrdilo ponarejeno, oziroma da blago nima porekla v smislu dogovora med Evropsko skupnostjo in Slovenijo.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe soglaša z odločitvijo tožene stranke in pritrjuje njenim razlogom. Sklicuje se na določbo 2. odstavka 67. člena ZUS. Zavrača tožbene ugovore in ugotavlja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita. Sicer pa zadostuje za dovolitev obnove že verjetno izkazan en obnovitveni razlog, to pa je neverodostojnost potrdila.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, da pritožbeno sodišče po opravljeni obravnavi izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Zatrjuje, da sta bili v kratkem času izdani dve različni sodbi. Ponarejena listina se lahko dokazuje le s pravnomočno kazensko sodbo. Sodišče je odstopilo od ustaljene sodne prakse. Uporablja pogovorni namesto pravnega jezika. Vse uradne osebe so opustile ovadbo kaznivega dejanja. Navedbe sodišča so nejasne in med seboj v nasprotju. Ponarejeno listino je možno dokazovati le s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča. Ponovna presoja že izvedenih dokazov ni nov dokaz in novo dejstvo. EUR.1 ni javna listina. Ponarejenost bi morala biti ugotovljena z izvedencem in na obravnavi. Ni bilo ugotovljeno, kdo je zakoniti ali pogodbeni zastopnik. Tudi ni bilo ugotovljeno, katera fizična oseba je izpolnila rubriko 14 ECL. Ni obrazloženo, na kakšen način je špedicija pridobila lastnost stranke. Tudi ni bilo ugotovljeno, kdo je bil prisoten pri pregledu blaga. Postopek je začel krajevno in stvarno nepristojni organ. Če se je postopek začel po posebnem upravnem postopku, bi se moral tudi dokončati po istem zakonu. Pooblastila upravnega sodišča v sporu zavrnilnosti so zgolj kasacijska. Ne more se spuščati v odločanje o pristnosti določene listine. Postopka po carinski deklaraciji ni mogoče obnoviti. Ni bila opravljena glavna obravnava. O zadevi ni odločal senat. Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Glede na prehodno določbo 2. odstavka 107. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, ZUS-1), ki velja od 1.1.2007 dalje je Vrhovno sodišče RS ugotovilo, da pritožba tožeče stranke ne izpolnjuje pogojev, da bi bila obravnavana kot pritožba po novem ZUS-1. Zato je pritožbo v skladu z isto določbo obravnavalo kot pravočasno in dovoljeno revizijo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija v upravnem sporu je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 86. člena ZUS-1).

Po določbi 2. odstavka 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb ni preizkušalo.

V upravnem sporu je izpodbijana procesna odločitev, sprejeta v upravnem postopku. Materialno pravo tako ni bilo uporabljeno. Revizijsko sodišče zato izpodbijane sodbe tudi v tej smeri ni preizkušalo.

V reviziji uveljavljani revizijski razlogi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu niso podani. Ni podlage za presojo, da je izpodbijana sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 3. odstavkom 75. člena ZUS-1. Sodišče prve stopnje je utemeljilo svojo odločitev s konkretnimi razlogi. Utemeljeno in pravilno je zavrnilo vse tožbene ugovore. Sklicevanje na 2. odstavek 67. člena ZUS pri pritrjevanju razlogom tožene stranke je skladno z določbami ZUS.

Tudi s tem, ko je odločilo na nejavni seji, sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka v upravnem sporu. V okviru tožbenih ugovorov je opravilo pravno presojo v postopku ugotovljenih dejstev. Kot je pravilno navedlo, gre v primerih obnove postopka za vprašanje pravne presoje izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo tega izrednega pravnega sredstva, to je presojo obstoja okoliščin, ki morajo biti verjetno izkazane za dovolitev obnove postopka. Ti pogoji pa so bili pravilno presojeni. Tudi po presoji revizijskega sodišča je verjetno izkazano, da gre pri ugotovitvah v zvezi s spornim potrdilom za nov dokaz. To pa za dovolitev obnove zadostuje. Takšna odločitev se sprejme že na podlagi verjetne izkazanosti. Ugovori, v katerih revident zahteva preverjanje verodostojnosti spornega potrdila z zaslišanjem izvedencev zato ni utemeljen.

Procesno razmerje med organom in stranko se vzpostavi šele z izdajo sklepa o obnovi postopka. Zato bo tožeča stranka v obnovljenem postopku lahko v celoti uveljavljala svoje pravice in interese.

Ni podlage za pritožbeni ugovor, da gre za odstop od ustaljene sodne prakse. V zadevi U 562/2002 je predmet presoje odločitev tožene stranke, sprejeta na podlagi 1. odstavka 154. člena Carinskega zakona. Ta odločitev še ni pravnomočna. V konkretnem primeru pa gre za dovolitev obnove, torej za uporabo izrednega pravnega sredstva. Predmet upravnega spora ni dovolitev obnove zaradi kaznivega dejanja. Zato so ugovori v tej smeri neupoštevni. Tudi ugovor o nepravilni presoji senata nima podlage. Senat sodišča prve stopnje je odločal v zakonsko predpisani sestavi.

Ni res, da postopka po carinski deklaraciji ni mogoče obnoviti. Tudi za carinski postopek veljajo določbe o obnovi, ki se lahko dovoli tudi po uradni dolžnosti. Določbe o pristojnosti niso bile kršene. Obnovo je dovolil stvarno in krajevno pristojen organ prve stopnje.

V skladu z navedenimi določbami ZUS-1 je Vrhovno sodišče RS - kot že navedeno - pritožbo tožeče stranke obravnavalo kot revizijo. Pri odločanju o reviziji ni predvidena obravnava. Zato revizijsko sodišče ni moglo slediti predlogu, da opravi obravnavo.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1.