Jedro

Pogodba sklenjena po pooblaščencu, obstoji že ko je sklenjeno le njeno učinkovanje, se odloži do odobritve pooblastila. Zahtevek na ničnost pogodbe zato ni izključen. Začasne odredbe pri oblikovalnih tožbenih zahtevkih niso izključene.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba ter 1. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje razveljavita ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je prodajna pogodba, sklenjena dne 13.10.1999 med prvo in drugotožencem o prodaji enosobnega stanovanja št. 115 v X. nadstropju bloka 7 v Ljubljani nična in zato brez pravnega učinka. Z izpodbijanim sklepom pa je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da se drugotoženi stranki prepove odtujitev in obremenitev enosobnega stanovanja št. 115 v X. nadstropju stanovanjskega bloka 7 Ljubljana in da se prepoved zaznamuje na originalu prodajne pogodbe z dne 13.10.1999. Proti povzeti odločitvi je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določil pravdnega postopka, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi, sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe pa spremeni in začasno odredbo dovoli. V obrazložitvi pritožbe navaja, da se ne more strinjati z utemeljitvijo sodišča, da kupoprodajna pogodba sploh ni bila sklenjena. Pogodbo je sklenil pooblaščenec, s pooblastilom overjenim pri notarju. Tudi podpis pooblaščenca na kupoprodajni pogodbi je overil notar. Izpolnjeni so pogoji za ničnostno tožbo. ZOR pozna le bipartitno delitev neveljavnih pogodb, ne pozna pa neobstoječih pravnih poslov. Z uporabo določil 3. odst. 318. čl. ZPP v zvezi z 11. čl. ZPP so bila kršena določila pravdnega postopka, zmotno je bilo ugotovljeno dejansko stanje in v posledici tega tudi napačno uporabljeno materialno pravo. V pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe pa navaja, da se je tožeča stranka po pomoti sklicevala na določbo ZIP namesto ZIZ. Jasno je, da gre za zavarovanje nedenarne terjatve in je tožeča stranka tudi nedvoumno in prepričljivo izkazala za verjetno bodočo terjatev zoper toženo stranko in da bo uveljavitev te terjatve onemogočena. Z izdajo začasne odredbe bi bil preprečen nastanek za tožnika nenadomestljive škode.

Pritožba je bila poslana toženi stranki, ki pa odgovora nanjo ni podala.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da prodajna pogodba ni bila sklenjena in zato tožeča stranka ne more uveljavljati njene ničnosti. Pritožbeno sodišče ima pomislek v materialnopravno pravilnost napravljenega zaključka. Prvi odstavek 88. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljnjem besedilu ZOR) določa, da pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri. Analiza besedila te določbe pokaže, da je pogodba sklenjena pod pogojem, da jo zastopani kasneje odobri. Gre za situacijo, ki jo predvideva določba 2. odst. 74. čl. ZOR. Če je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem in se pogoj izpolni deluje pogodba od trenutka sklenitve, razen če iz zakona, narave posla ali volje strank ne izhaja kaj drugega.