Jedro

Družbena nevarnost obdolženk je majhna, ker do sedaj še nista bili kaznovani, majhna je tudi nevarnost, da bi ponavljali kazniva dejanja, saj so prenehale okoliščine, v katerih sta storili kazniva dejanja.

Izrek

Pritožbi zagovornika se deloma ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obd. A in obd. B po členu 59 KZ SFRJ izreče sodni opomin, ____________ ker sta storili vsaka dve kaznivi dejanji po členu 106/I KZ RS in sicer I. obd. A a) je dne 16.8.1992 zvečer v Ljubljani, vpila nad zasebnim tožilcem, da je "živ lopov" in b) 16.9.1992 okoli 16. ure v istih prostorih pokazala s prstom proti vratom in vpila "marš ven, pes"đ II. obd. B a) je dne 16.8.1992 okoli poldneva v Ljubljani, v sobi zasebnega tožilca grozila z velikim kuhinjskim nožem in vpila, da bo zasebnega tožilca ubila in pri tem še govorila "jaz sem Hrvatica, ti si prokleti Srb hudičev, mi Hrvati smo močni" ter b) 5.9.1992 popoldne v istih prostorih ponovila dejanje kot 16.8.1992 okoli poldneva, kar vse je zasebnega tožilca močno razžalilo.

Sicer se pritožba zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo sodišča prve stopnje sta bili imenovani obdolženki spoznani za krivi vsaka dveh kaznivih dejanj po členu 106/I KZ RS. Po členu 52 KZ SFRJ sta bili obdolženkama izrečeni pogojni obsodbi ter v njih določeni kazni za vsako dejanje po 2 meseca zapora ter nato enotni kazni po 3 mesece zapora s preizkusno dobo enega leta. Obdolženkama je bilo naloženo tudi plačilo stroškov kazenskega postopka. Pravna podlaga za uporabo določb KZ SFRJ in ZKP je podana v 4. členu Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91).

Proti tej sodbi se pritožuje zagovornik obeh obdolženk ter uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, podrejeno pa, da se pritožbi ugodi in se spremeni sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba je deloma utemeljena.

Dejansko stanje je sodišče prve stopnje prav in popolno ugotovilo.

Izvedene dokaze je ocenilo ter navedlo tudi razloge o tem, kako ocenjuje posamezne dokaze. Ti razlogi, ki so navedeni v izpodbijani sodbi, so sprejemljivi. Pritožnik sicer meni, da so nekatere priče zainteresirane na izidu tega postopka, vendar je treba upoštevati, da vsaj priči in nista v kakšnem bližjem razmerju z zasebnim tožilcem in zato ni razloga, da jima sodišče ne bi verjelo. Ob upoštevanju tega, kar sta povedali navedeni priči, pa je utemeljeno verjelo tudi zasebnemu tožilcu in priči. Izpodbijana sodba ima razloge o vseh odločilnih dejstvih.

Zagovornik se izrecno ne pritožuje tudi zaradi odločbe o kazenski sankciji, vendar pritožba, podana v korist obdolženca iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve kazenskega zakona, v smislu določila člena 379 ZKP obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o kazni. V tem delu pa je pritožba utemeljena, saj je bila obdolženkama izrečena prestroga kazenska sankcija. Obdolženki do sedaj še nista bili nikoli kaznovani, do obravnavanih dogodkov pa je prišlo v prostorih gostinskega lokala, ki ga je obdolžena imela v najemu od zasebnega tožilca. To najemno razmerje pa je, kot je razvidno iz pritožbe, že prenehalo in so torej odpadle okoliščine, v katerih je prihajalo do obravnavanih dogodkov, zato je z veliko verjetnostjo mogoče pričakovati, da obdolženki ne bosta več ponavljali kaznivih dejanj, četudi jima bo izrečen le sodni opomin.

Glede na vse navedeno je bilo treba pritožbi zagovornika deloma ugoditi ter obdolženkama namesto pogojne obsodbe izreči sodni opomin, v ostalem pa pritožbo zagovornika zavrniti kot neutemeljeno.