Jedro

Iz poštne povratnice o vročanju plačilnega naloga za plačilo sodne takse za pritožbo pooblaščencu toženca je razvidno, da je vročevalec pošte dne 30. 4. 2014 poskušal vročiti plačilni nalog toženčevemu pooblaščencu, vendar mu ga na njegovem naslovu ni mogel osebno izročiti, niti ga ni mogel izročiti članom gospodinjstva oziroma zaposlenim v poslovnem prostoru. Zato je vročevalec pustil sodno pisanje v njegovem poštnem predalu na sedežu pošte. Način poskusa vročitve plačilnega naloga toženčevemu pooblaščencu iz poštne povratnice ne izkazuje, da je pooblaščenec dne 30. 4. 2014 tudi dejansko prejel sodno pisanje. Zato je zmotna ugotovitev v izpodbijanem sklepu sodišča prve stopnje, da je od tega datuma za stranko začel teči 15-dnevni rok za poravnavo taksne obveznosti oziroma za podajo predloga za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo toženčevo pritožbo z dne 24. 4. 2014, ki jo je vložil zoper sodbo opr. št. Pd 48/2014 z dne 4. 3. 2014, za umaknjeno. Ugotovilo je, da toženec v naloženem roku ni plačal sodne takse za pritožbo, niti ni v roku zaprosil za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo.

Toženec se je pritožil zoper sklep iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po določbi 2. točke 1. odstavka 338. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in spremembe) uporablja tudi v sporih pred delovnim sodiščem. Navaja, da je dne 5. 5. 2014 prejel plačilni nalog za plačilo sodne takse za vloženo pritožbo. V tej zvezi je dne 20. 5. 2014 oddal priporočeno na sodišče prve stopnje prošnjo za taksno oprostitev, kar pomeni, da je to storil znotraj 15-dnevnega roka, ki mu ga je naložilo sodišče prve stopnje. V dokazne namene prilaga fotokopijo poštne knjige o oddani pošiljki. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (2. odstavek 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP). Po takšnem preizkusu tako v zvezi z izvedenim postopkom kot z izdanim sklepom ni ugotovilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Vendar pa je pritožbeno sodišče po pregledu predloženih dokazov ugotovilo, da dejansko stanje, ki se nanaša na vročanje plačilnega naloga toženi stranki in v tej zvezi podani prošnji za oprostitev plačila sodne takse, še ni v celoti razčiščeno, kar pritožbeno sodišče utemeljuje z naslednjimi dejanskimi in pravnimi razlogi: Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil tožencu vročen plačilni nalog zaradi poravnave taksne obveznosti za pritožbo dne 30. 4. 2014 in da toženec v naloženem 15-dnevnem roku ni plačal sodne takse oziroma v tem roku ni zaprosil za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo. Ker je sodišče prve stopnje prejelo toženčevo prošnjo za taksno oprostitev šele dne 21. 5. 2014, to je že po izteku roka, ki je bil določen v plačilnem nalogu, je skladno z določbo 3. odstavka 105.a člena ZPP štelo pritožbo za umaknjeno.

Pritožbeno sodišče se s takšno ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu ne strinja. Iz predložene poštne povratnice (l. št. 213) o vročanju plačilnega naloga pooblaščencu toženca je razvidno, da je vročevalec Pošte v A. dne 30. 4. 2014 poskušal vročiti plačilni nalog toženčevemu pooblaščencu, vendar mu ga na njegovem naslovu ni mogel osebno izročiti, niti ga ni mogel izročiti članom gospodinjstva oziroma zaposlenim v poslovnem prostoru. Zato je vročevalec pustil sodno pisanje v njegovem poštnem predalu št. 1591 na sedežu pošte.

Po določbi 1. odstavka 41. člena Zakona o poštnih storitvah (ZPSto, Ur. l. RS, št. 51/2009 in spremembe) se poštne pošiljke dostavljajo v hišni predalčnik ali poštni predal v poslovnih prostorih izvajalca poštnih storitev ali tako, kot se dogovorita uporabnik in izvajalec poštnih storitev. Če je potrebna osebna vročitev, se poštne pošiljke vročajo osebno naslovniku ali osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk ali odraslemu članu gospodinjstva ali osebi, ki je zaposlena v gospodinjstvu naslovnika ali v njegovem poslovnem prostoru. Če poštnih pošiljk zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti osebam iz prejšnjega odstavka, pusti dostavljalec v predalčniku obvestilo, v katerem navede rok, ko se lahko pošiljka prevzame (3. odstavek 41. člena ZPSto).

Po ugotovitvi pritožbenega sodišča način poskusa vročitve plačilnega naloga toženčevemu pooblaščencu iz predložene poštne povratnice v ničemer ne izkazuje, da je pooblaščenec dne 30. 4. 2014 tudi dejansko prejel navedeno sodno pisanje, zaradi česar je podana zmotna ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da je od tega datuma za stranko začel teči 15-dnevni rok za poravnavo taksne obveznosti oziroma za podajo predloga za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo.

V skladu s tako ugotovljenimi razlogi je odločitev sodišča prve stopnje, ki je v zadevi štelo pritožbo za umaknjeno, preuranjena. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani sklep in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku ustrezno preizkusiti, če je bilo vročanje plačilnega naloga s strani pošte dejansko opravljeno pooblaščencu tožene stranke dne 5. 5. 2014, kot se na to sklicuje v pritožbi, in če je v tej zvezi tožena stranka v roku podala zahtevo za oprostitev plačila sodne takse.

Odločitev o pritožbenih stroških ima podlago v določbi 3. odstavka 165. člena ZPP.