Jedro

Zgolj to, da je ena od predlagateljic državna odvetnica v kraju, v katerem se nahaja sodišče in tako vsakodnevno v stiku s tamkajšnjimi sodniki, druga predlagatelja pa njen brat in mož, ni okoliščina, ki bi v percepciji javnosti lahko vzbudila dvom o objektivni nepristranskosti pristojnega sodišča kot celote.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Pred Okrajnim sodiščem v A. je v teku nepravdni postopek za ureditev razmerij med etažnimi lastniki. Nasprotna udeleženka je skupaj z ugovorom zoper sklep o začasni odredbi podala zahtevo za izločitev razpravljajoče sodnice in predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Meni, da so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti vseh sodnikov Okrajnega sodišča v A. Druga predlagateljica je višja državna odvetnica Državnega odvetništva Republike Slovenije, in sicer vodja zunanjega oddelka v A. Druga predlagateljica je tako rekoč vsakodnevno na pristojnem sodišču in v stiku s tamkajšnjimi sodniki, vključno z razpravljajočo sodnico. Prvi predlagatelj je brat druge predlagateljice, tretji predlagatelj pa njen mož. Predlaga, naj se kot stvarno in krajevno pristojno sodišče določi Okrajno sodišče v Ljubljani, kjer ima nasprotna udeleženka stalno prebivališče. **Odločitev o sporu**

2. Predlog ni utemeljen.

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku).

4. Med „druge tehtne razloge“, iz katerih je mogoče prenesti pristojnost, spada tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki upravičuje prenos pristojnosti v primerih, ko bi bilo objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. Ta pravni standard zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Pravila o delegaciji pristojnosti so izjema od zakonskih določb o stvarni in krajevni pristojnosti in jih je treba, kot vsako drugo izjemo, razlagati restriktivno. Nikakršnih indicev ni, na podlagi katerih bi bilo v obravnavni zadevi mogoče sklepati, da so prisotne okoliščine, ki bi onemogočale ali oteževale objektivno in nepristransko sojenje. Zgolj to, da je ena od predlagateljic državna odvetnica v kraju, v katerem se nahaja sodišče in tako vsakodnevno v stiku s tamkajšnjimi sodniki, druga predlagatelja pa njen brat in mož, ni okoliščina, ki bi v percepciji javnosti lahko vzbudila dvom o objektivni nepristranskosti pristojnega sodišča kot celote. Vrhovno sodišče je v preteklosti že pojasnilo, da na sojenje ne sme in ne more vplivati okoliščina, da se sodniki in odvetniki poznajo, kot tudi ne, če je v postopku kot stranka udeležen odvetnik, ki sicer pogosto nastopa pred pristojnim sodiščem.1

5. Ker predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

1 Prim. sklepa I R 109/2016 z dne 17. 11. 2016 in I R 17/2001 z dne 22. 3. 2001.