Jedro

Kupoprodajna pogodba za kmetijsko zemljišče je glede na določbe ZKZ sklenjena veljavno šele po opravljenem postopku, določenem v navedenem zakonu, in ne že s trenutkom, ko prejme ponudnik upravičenčevo izjavo o sprejemu ponudbe. Nasprotni udeleženci zato niso v upniški zamudi, ko zavračajo sklenitev pogodbe in prejem kupnine. Ker ZKZ tudi ne določa obveznosti položitve kupnine pri sodišču ob izjavi o sprejemu ponudbe, niso izpolnjeni pogoji za sodni depozit zneska kupnine iz 1. odstavka 168. člena ZNP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog za sodni depozit predlagatelja zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo predlagateljevemu predlogu za sprejem v sodno hrambo zneska

540.000,00 SIT.

Proti sklepu sodišča prve stopnje vlaga pritožbo nasprotni udeleženec R.Š.. Poudarja, da ponudba za prodajo zemljišča dana v upravnem postopku in sprejem ponudbe nimata značaja sklenitve pravnega posla. Nastane le obveznost za sklenitev pogodbe. S trenutkom, ko je prenehal veljati prejšnji Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki je tak učinek predpisoval, je prenehalo ex lege tudi predmetno pravno razmerje. Novela tega zakona pa je razveljavila določbe prejšnjega zakona, ki so določale, da ima predlagatelj v razmerju do drugih kupcev predkupno pravico. Ker kupna pogodba ob uveljavitvi novega zakona še ni bila sklenjena, je obligacijska zaveza nasprotnih udeležencev, da s predlagateljem sklenejo kupoprodajno pogodbo prenehala in to s trenutkom, ko pravotvorno dejstvo, ki je predlagatelju dajalo predkupno pravico, ni imelo več tega učinka. Ker je dovoljenje za sodni polog vezano na pravne predpostavke obstoja obligacijskega razmerja in pravnega interesa, je evidentno, da je predlog zaradi neobstoja pravnega razmerja neutemeljen. Predlagatelj pa tudi nima pravnega interesa, saj nima interesa izogniti se obrestim, saj bi bilo potrebno v primeru, če bi s tožbo na sklenitev kupoprodajne pogodbe uspel, potrebno zamudo presojati po ustreznih določbah ZOR, ki jasno povedo, kdaj pride dolžnik v zamudo z izpolnitvijo.

V konkretnem primeru bi šlo za upniško zamudo in torej dolžnik obrestim ne bi bil zavezan. Nadalje pravni interes tudi ni utemeljen na podlagi določbe 2. odstavka 528. člena ZOR. Predkupna pravica je bila urejena v predlagateljevem primeru s posebnim zakonom, ki take obveznosti, kot jo določa 2. odstavek 528. člena ZOR, ne pozna. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da zahtevek zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Procesnopravno so pogoji za sodni depozit urejeni z določbo

1. odstavka 168. člena Zakona o nepravdnem postopku, po kateri prejme sodišče tudi denar v sodni depozit, če je tako določeno s posebnim predpisom. Takšen posebni predpis je tudi Obligacijski zakonik (v nadaljevanju: OZ). Po določbi

302. člena OZ sme dolžnik za upnika položiti dolgovano stvar pri sodišču, če je upnik v zamudi ali je neznan, ali če se ne ve zanesljivo, kdo ali kje je, ali če je upnik poslovno nesposoben, nima pa zastopnika. Poseben primer obvezne sodne položitve je nadalje urejen v določbi 2. odstavka 508. člena OZ, po kateri mora v pogodbi določen predkupni upravičenec hkrati z izjavo, da kupuje stvar, plačati kupnino, določeno v lastnikovem obvestilu o nameravani prodaji, ali jo položiti pri sodišču (pogodbena predkupna pravica). Ta določba pa se smiselno, če ni v posebnem zakonu drugače določeno, uporablja tudi pri zakoniti predkupni pravici (primerjaj določbo 513. člena OZ, ki predstavlja splošno podlago oziroma izhodišče za zakonito predkupno pravico). V konkretnem primeru pa je predlagatelj uveljavljal z zakonom določeno prednostno pravico nakupa kmetijskih zemljišč, ki so jih ponudili v nakup nasprotni udeleženci na podlagi določb tedaj veljavnega Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.

l. RS štev. 59/96, 31/98; v nadaljevanju: ZKZ;). Zato je glede na zgoraj opisano zakonsko procesno in materialnopravno ureditev predkupne pravice potrebno predmetno zadevo presojati v dveh smereh - ali so nasprotni udeleženci kot ponudniki prodaje kmetijskih zemljišč že v upniški zamudi, ker zavračajo zahtevo predlagatelja za sklenitev kupoprodajne pogodbe in s tem tudi sprejem kupnine in ali zakonska ureditev določa zakonito predkupno pravico na takšen način, da mora predlagatelj takoj ob sprejemu ponudbe plačati tudi znesek kupnine oziroma kupnino položiti pri sodišču v primeru, ko jo prodajalec noče sprejeti. Kot bo razvidno iz nadaljevanja te obrazložitve je odgovor na obe vprašanji potrebno poiskati v specialnih določbah ZKZ.

Na podlagi tega zakona pa obveznost plačila oz. položitve kupnine ne nastane že s samo podajo upravičenčeve izjave o sprejemu na oglasni deski objavljene ponudbe torej z uveljavitvijo prednostne pravice nakupa iz 21. člena ZKZ, temveč šele nato po sklenitvi same kupoprodajne pogodbe, ki pa jo mora upoštevaje specialno zakonsko ureditev po opravljeni izbiri prednostnega upravičenca predhodno odobriti tudi pristojni upravni organ (primerjaj predvsem določbi 19. in 22. člena ZKZ, ki terjata še sklenitev kupoprodajne pogodbe, ki jo mora odobriti upravna enota).

Opisana posebna zakonska ureditev torej ne predvideva obveznosti plačila oz. položitve kupnine že ob trenutku sprejema ponudbe. Tako je zaradi drugačne specialne zakonske ureditve pri prodaji kmetijskih zemljišč izključena tudi smiselna uporaba določbe 508. člena OZ, ki sicer v primerih pogodbene predkupne pravice nalaga obveznost predkupnemu upravičencu da plača kupnino, določeno v lastnikovem obvestilu o nameravani prodaji, ali pa jo položi pri sodišču, že takoj ob izjavi, da uveljavlja predkupno pravico oziroma da kupuje stvar. Takšno stališče je zavzela tudi teorija, po kateri pravilo o obvezni položitvi kupnine v trenutku uveljavitve predkupne pravice ne velja pri prodaji s prednostno pravico na kmetijskih zemljiščih in gozdovih, saj njegova vsebina nasprotuje naravi posebne predkupne ponudbe iz 21. člena ZKZ (primerjaj M. Juhart: Obligacijski zakonik s komentarjem, posebni del, tretja knjiga GV Založba, Ljubljana 2004, str. 326).

Tudi kupoprodajna pogodba je ob opisani ureditvi torej lahko sklenjena šele po opravljenem postopku določenem v ZKZ in tako ni sklenjena že s trenutkom, ko prejme ponudnik upravičenčevo izjavo o sprejemu ponudbe (primerjaj tudi sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr.štev. I Cp 2112/98, z dne 29.12.1998). Nasprotni udeleženci zato tudi še niso v upniški zamudi, ko zavračajo sklenitev kupoprodajne pogodbe in prejem kupnine, ki jim jo ponuja predlagatelj (primerjaj člen 300 OZ, ki določa nastop upniške zamude za primer, ko upnik neutemeljeno zavrne dolžnikovo izpolnitev pogodbene obveznosti). V takšno zamudo bodo prišli šele potem, ko bo (če bo) v pravdnem postopku, ki teče pod opr.štev P 420/2002 pri istem prvostopnem sodišču, predhodno pravnomočno ugodeno tožbenemu zahtevku za sklenitev kupoprodajne pogodbe in ko bo v skladu s to pogodbo, ki jo bo nadomestila pravnomočna sodba, zapadla v plačilo kupnina, katero jim bo predlagatelj ponudil kot izpolnitev svoje pogodbene obveznosti.

Ob dosedaj povedanem torej za sedaj niso izpolnjeni zakonski pogoji za sodni depozit zneska kupnine za ponujeni zemljišči, saj - kot do sedaj pojasnjeno - nasprotni udeleženci niso v upniški zamudi, niti navedeni specialni zakon ne določa obveznosti položitve kupnine pri sodišču. Izpodbijana odločitev je torej materialnopravno nepravilna, saj ne upošteva opisane zakonske ureditve oziroma ji nasprotuje. Ob povedanem je pritožbeno sodišče iz uveljavljanega razloga zmotne uporabe materialnega prava ugodilo pritožbi in spremenilo prvostopni sklep tako, da je zavrnilo predlog za sodni depozit (člen 365/1-3 v zvezi s 4. točko 358. člena in 366. členom ZPP in 37. členom ZNP).