V skladu z določbo tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP se za omejitev zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja, uporablja 102. člen ZIZ. Glede na določbo drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 26. člena ZSVarPre in prvim odstavkom 102. člena ZIZ je dolžnica v postopku osebnega stečaja v primeru dodelitve otroka v skupno varstvo in vzgojo upravičena le do polovičnega zneska merila iz 9. točke prvega odstavka 26. člena ZSVarPre. V primeru osebnega stečaja nad dolžnikom je tako pri omejitvi zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso, za preživljanje otroka (ki ne živi v enostarševski družini) treba upoštevati le polovico zneska, ki ga določajo merila iz 26. člena ZSVarPre. To velja tako v primeru, ko je otrok dodeljen v skupno varstvo in vzgojo obema staršema, kot tudi v primeru, ko je otrok sicer dodeljen enemu od staršev, drugi pa je zanj zavezan plačevati preživnino.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor stečajne dolžnice A. A., z dne 12. 6. 2026 (r. št. 65) zoper sklep o zavrnitvi njenega predloga za odpravo nepravilnosti z dne 25. 5. 2026 (r. št. 64) zavrnilo.
2.Dolžnica je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predloga odločitve ni podala, iz vsebine pritožbe pa je razbrati, da se ne strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, da se ji za vsakega otroka prizna le polovica zneska, ki ga za otroka kot minimalni dohodek določa Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre).
3.Pritožba ni utemeljena.
4.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima stečajna dolžnica dva mladoletna otroka, za katera s strani nekdanjega partnerja prejema preživnino. Navedlo je, da gre torej za dodelitev otrok v skupno varstvo in vzgojo ter da je glede na navedeno treba upoštevati določbo drugega odstavka 26. člena ZSVarPre, po kateri se v primeru dodelitve otroka v skupno varstvo in vzgojo višina minimalnega dohodka za otroka v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka določi v polovični višini merila iz prvega odstavka 26. člena ZSVarPre. Ker je ugotovilo, da na takšen način upraviteljica oziroma izvrševalec sklepa o izterjavi že postopa, je dolžničin ugovor zoper sklep o zavrnitvi predloga stečajne dolžnice za odpravo nepravilnosti zavrnilo.
5.V skladu z določbo tretjega odstavka 389. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) se za omejitev zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja, uporablja 102. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Glede na določbo drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 26. člena ZSVarPre in prvim odstavkom 102. člena ZIZ je dolžnica v postopku osebnega stečaja v primeru dodelitve otroka v skupno varstvo in vzgojo upravičena le do polovičnega zneska merila iz 9. točke prvega odstavka 26. člena ZSVarPre. V primeru osebnega stečaja nad dolžnikom je tako pri omejitvi zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso, za preživljanje otroka (ki ne živi v enostarševski družini) treba upoštevati le polovico zneska, ki ga določajo merila iz 26. člena ZSVarPre. To velja tako v primeru, ko je otrok dodeljen v skupno varstvo in vzgojo obema staršema, kot tudi v primeru, ko je otrok sicer dodeljen enemu od staršev, drugi pa je zanj zavezan plačevati preživnino.
6.V danem primeru tako ni odločilno, da je dolžničin sin zaupan v varstvo in vzgojo dolžnici, saj oče zanj plačuje preživnino. Za preživljanje otroka torej prispevata oba starša, oče in dolžnica. V takšnem smislu je tudi treba razumeti ugotovitev sodišča prve stopnje, da gre za dodelitev otrok v skupno varstvo in vzgojo.
7.Stališču pritožnice, da bi ji moralo mesečno ostati 291,51 EUR za vsakega otroka, torej celoten znesek iz 9. točke prvega odstavka 26. člena ZSVarPre, tako ni mogoče pritrditi.
8.Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
9.Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
-------------------------------
1Anja Drev, Izvršba po določbah 134. člena ZIZ, Pravosodni bilten 3/2017, strani 103 do 106. Prim. tudi VSL sklep Cst 140/2024 z dne 20. 6. 2024 in VSL sklep Cst 20/2018 z dne 7. 2. 2018.