Jedro

Iz določb 18. člena ZLS, 4. člena ZUODNO in 46. člena ZFO izhaja, da je ureditev pravnega nasledstva in pravne subjektivitete krajevnih skupnosti prepuščeno občinskim svetom oziroma statutom občin.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 324/99-10 z dne 12.9.2000.

Obrazložitev

Tožeča stranka je dne 5.10.1999 vložila tožbo zaradi ugotovitve pravne subjektivitete tožeče stranke. Tožeča stranka je v tožbenem predlogu predlagala, da sodišče prve stopnje ugotovi skladnost Statuta občine S. z določbami Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) in da tožeči stranki ni prenehala pravna subjektiviteta ter da je tožeča stranka pravna oseba; Agenciji za plačilni promet, Podružnici M., pa naj bi sodišče prve stopnje naložilo, da po predložitvi pravnomočne sodbe takoj ponovno odpre žiro račun tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je tožečo stranko dne 21.1.2000 pozvalo, v skladu z določbo 1. odstavka 29. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS), da razumljivo razloži, kateri akt izpodbija in zakaj. Tožeča stranka je na podlagi tega poziva vložila tako imenovani "pripravljalni spis in dopolnitev tožbe" z dne 2.2.2000, v katerem predlaga, naj sodišče prve stopnje odpravi akt tožene stranke z dne 9.9.1999 (pojasnilni dopis tožene stranke tožeči stranki) in ugotovi, da je tožeča stranka pravna oseba, organizirana v skladu z določbami ZLS.

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo po določbi 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS, ker akt, ki ga tožeča stranka izpodbija s tožbo (navedeni dopis Službe za lokalno samoupravo tožene stranke z dne 9.9.1999), očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto korist. Sodišče prve stopnje namreč meni, da je treba v obravnavani zadevi navedeni izpodbijani dopis tožene stranke šteti za dejanje, vendar pa s tem dejanjem ni bil storjen noben poseg v pravico ali v neposredno, na zakon oprto korist, tožeče stranke. Podlago za takšno presojo ima sodišče prve stopnje v materialnem pravu, to je v določbah 18. člena ZLS in 46. člena Zakona o financiranju občin in 4. člena Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njenih območij. Iz teh določb namreč izhaja, da je ureditev pravnega nasledstva in pravne subjektivitete krajevnih skupnosti prepuščena občinskim svetom oziroma statutom občin.

Tudi iz drugih podatkov v upravnem spisu, po mnenju sodišča prve stopnje, nedvoumno izhaja, da z izpodbijanim dopisom očitno ni bilo poseženo v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto korist. Iz vsebine izpodbijanega dopisa je namreč razvidno, da gre zgolj za pravno stališče tožene stranke, ki ima pojasnjevalno moč in je bilo izdelano in poslano tožeči stranki na podlagi zaprosila in postavljenega vprašanja tožeče stranke, in sicer po ukinitvi žiro računa tožeče stranke.

Tožeča stranka v pritožbi ponavlja tožbene ugovore. Meni, da se nesprejetje novega statuta Občine S. nanaša na del, ki ureja ukinitev pravnega statusa krajevnih skupnosti. Župan navedene občine je bil s strani vladne Službe za lokalno samoupravo z dne 15.12.1998 zadolžen, da do 31.12.1998 predloži Agenciji za plačilni promet veljaven statut občine (MUV, št. 12/95), ki je usklajen z ZLS, česar pa ni storil, niti ni obvestil občinskega sveta ali statutarne komisije, ampak je samovoljno, brez zakonske osnove in z navedbo netočnih podatkov, z dopisom na to agencijo 10.5.1999 odvzel pravno subjektiviteto navedeni krajevni skupnosti. Smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep in vrne zadevo v nov postopek sodišču prve stopnje, ki naj sprejme ugotovitve, predložene v njeni tožbi glede njene pravne subjektivitete.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita.

Sodišče prve stopnje se utemeljeno sklicuje na določbe 18. člena ZLS, 4. člena Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njenih območij in 46. člena Zakona o financiranju občin, iz katerih izhaja, da je ureditev pravnega nasledstva in pravne subjektivitete krajevnih skupnosti prepuščeno občinskim svetom oziroma statutom občin.

Sodišče prve stopnje, po mnenju pritožbenega sodišča, pravilno ugotavlja, da iz tožbenih navedb in tudi iz drugih podatkov v upravnem spisu nedvoumno izhaja, da prenehanje pravne subjektivitete navedene krajevne skupnosti in odprava njenega žiro računa ni bila opravljena na podlagi, dopisa Službe za lokalno samoupravo Vlade Republike Slovenije, oziroma tožene stranke. Sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotavlja, kar izhaja iz vsebine izpodbijanega dopisa, da gre zgolj za pravno stališče tožene stranke v tem dopisu, ki ima le pojasnjevalno moč in je bilo izdelano in poslano tožeči stranki na podlagi njenega zaprosila z dne 2.9.1999 in postavljenega vprašanja tožeče stranke, ali ji je prenehala pravna subjektiviteta.

Glede na navedeno je, po mnenju pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje sicer utemeljeno zavrglo tožbo tožeče stranke. Pri tem pa se nepravilno sklicuje na določbo 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS, moralo pa bi se sklicevati na določbo 3. točke 34. člena ZUS, saj pri navedenem izpodbijanem dopisu z dne 9.9.1999, ne gre za upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, kar pa na pravilno odločitev sodišča prve stopnje ne vpliva.

Glede na navedeno so neupoštevne pritožbene navedbe tožeče stranke in je zato pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo proti izpodbijanemu sklepu kot neutemeljeno na podlagi 73. člena, v zvezi z 68. členom ZUS.