Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Up-852/04

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

21. 11. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. Z., na seji senata dne 3. novembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 1559/2004 z dne 24. 11. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V kazenskem postopku je pritožnik kot zasebni tožilec vložil zasebno tožbo, katero je sodišče na podlagi tretjega odstavka 76. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju ZKP) zavrglo kot nepopolno. Zoper sklep se je pritožil. Višje sodišče je z izpodbijanim sklepom njegovo pritožbo zavrglo kot prepozno.

2.V ustavni pritožbi pritožnik zatrjuje zmotno ugotovitev dejanskega stanja in nepravilno uporabo prava ter kršitev 25. člena Ustave. Navaja, da je sodišče prve stopnje nezakonito vročalo pisanje zasebnemu tožilcu – pritožniku. V skladu s prvim odstavkom 121. člena ZKP bi mu morali sklep vročiti osebno, ne pa po pooblaščencu. Zato je sodišče napačno izračunalo rok za pritožbo in posledično njegovo pritožbo zoper sklep o zavrženju zasebne tožbe zavrglo kot prepozno. S tem naj bi bila pritožniku kršena pravica do pravnega sredstva.

B.

3.Štetje rokov oziroma v konkretnem primeru ugotavljanje, ali je bilo pravno sredstvo vloženo pravočasno, pomeni ugotavljanje dejstev. Očitki pritožnika, ki se nanašajo na

4.zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter na uporabo prava, ne morejo biti predmet presoje v ustavni pritožbi. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v postopku pred sodišči. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče presoja le, ali so bile z izpodbijanimi posamičnimi akti kršene kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine. Tako lahko v zvezi s postopkom ugotavljanja dejanskega stanja in z dokazno oceno sodišč Ustavno sodišče presoja le, ali so bila v postopku spoštovana ustavna jamstva procesne narave.

5.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 25. člena Ustave. Po tej določbi je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerim ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Pravici do pritožbe po 25. členu Ustave ustreza obveznost sodišča, ki odloča o pritožbi, da pritožbo, če je dopustna, vsebinsko obravnava ter da se opredeli do tistih pritožbenih navedb, zaradi katerih bi bilo, če bi bile utemeljene, potrebno izpodbijano sodbo spremeniti oziroma razveljaviti. Tega pa pritožnik v ustavni pritožbi niti ne zatrjuje. Z navedbo, da je na podlagi nezakonitega vročanja sodišča prve stopnje Višje sodišče zmotno izračunalo rok za pritožbo in napačno zavrglo njegovo pritožbo kot prepozno, pritožnik smiselno zatrjuje kršitev 22. člena Ustave (enako varstvo pravic), da je izpodbijana odločitev Višjega sodišča arbitrarna.

6.Oceno arbitrarnosti odločitve lahko Ustavno sodišče izreče le v primeru, ko sodišče odločitve sploh ne utemelji s pravnimi argumenti. Tega pa izpodbijanemu sklepu ni mogoče očitati. Po oceni Ustavnega sodišča je Višje sodišče razumno pojasnilo, zakaj je bila pritožba pritožnika vložena prepozno in svojo odločitev utemeljilo na pravni podlagi, zato za kršitev pravice iz 22. člena Ustave ne gre.

Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo. Zato se Ustavnemu sodišču ni bilo treba spuščati v presojo o izpolnjenosti procesnih predpostavk.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia