Jedro

Pravilno je razlogovanje, da v primerih, ko je sodna taksa plačana neposredno pri blagajni sodišča, le-temu ni potrebno dostavljati dokazila o plačilu. Zahteva iz tretjega odstavka 6. člena ZST-1, ki predvideva, da mora taksni zavezanec sodišču predložiti dokazilo o opravljenem plačilu, če je sodna taksa plačana brez ustrezne reference, se nanaša le na primere, ko se plačilo izvrši na prehodni podračun sodišča. Sodišče prve stopnje je pri izdaji sklepa o dedovanju na podlagi zakona očitno prezrlo, da ima zapustnik še eno hčer – pritožnico. ZD v 11. členu določa, da pokojnikovo zapuščino pred vsemi dedujejo njegovi otroci in njegov zakonec. Ti dedujejo po enakih delih.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z dne 8. 7. 2011 se ugodi in se sklep razveljavi.

II. Pritožbi zoper sklep o dedovanju z dne 26. 4. 2011 se ugodi, sklep o dedovanju se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dne 26. 4. 2011 izdalo sklep o dedovanju, s katerim je na podlagi zakonitega dedovanja za dedinji zapuščine po pok. A. R. razglasilo zapustnikovo ženo B. R. in hčerko Š. R., vsako do 1/2. V sklep o dedovanju je vneslo tudi dedni dogovor, ki sta ga sklenili dedinji.

2. Zoper takšen sklep se je v roku pritožila N. Š., smiselno iz razloga, ker je bila kot hči zapustnika v sklepu o dedovanju prezrta. Pritožbi je predložila kopijo izpiska iz matičnega registra o rojstvu.

3. S sklepom z dne 8. 7. 2011 je sodišče prve stopnje zaradi neplačila sodne takse, kot procesne predpostavke, pritožbo N. Š. zoper sklep o dedovanju štelo za umaknjeno in postopek v zvezi s to pritožbo ustavilo.

4. Zoper slednji sklep se je v roku pritožila N. Š. iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi – prekliče ter sprejme pritožbo pritožnice zoper sklep o dedovanju v obravnavo in ga spremeni tako, da se upošteva tudi njen dedni delež. Navaja, da je sklep z dne 8. 7. 2011 nepravilen in nezakonit. Sodno takso za pritožbo zoper sklep o dedovanju v višini 16,00 EUR je pritožnica plačala neposredno na blagajni sodišča v določenem 15 dnevnem roku. Sodišče ji je ob plačilu izdalo račun št. 18231 z dne 8. 6. 2011, ki ga prilaga pritožbi. Pojasnjuje, da določbe 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 6. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) dostave potrdila o plačilu sodne takse v primeru, da je ta bila plačana neposredno pri sodišču, ne predvidevajo kot procesne predpostavke. Zahteva po predložitvi potrdila o opravljenem plačilu iz tretjega odstavka 6. člena ZST-1 velja le za primere, ko se sodna taksa plača na prehodni podračun sodišča. Zatrjuje, da je sodišče prve stopnje kršilo načelo pomoči prava neuki stranki, ker plačilni nalog ne vsebuje pouka, da se bo štela pritožba za umaknjeno, če potrdilo o plačilu sodne takse ne bo predloženo. Prav tako bi jo morali uslužbenci sodišča ob plačilu sodne takse poučiti, da mora en izvod računa dostaviti vložišču sodišča ali pa bi to morali storiti sami. Glede sklepa o dedovanju zatrjuje, da je le-ta nepravilen in nezakonit, saj pritožnica kot hčer pokojnika v postopek nikoli ni bila vabljena oziroma o njem obveščena, zanj pa je izvedela zgolj po naključju. Poleg tega sodišče ni opravilo svoje dolžnosti iz 12. člena ZPP, saj bi moralo takoj, ko je izvedelo, da obstaja še en dedič, prekiniti vse aktivnosti v zvezi z izdajo sklepa o dedovanju, oziroma jo poučiti, da lahko poda izjavo o vstopu v postopek. Predlaga še, da sodišče stroške pritožbenega postopka naloži v plačilo ostalima udeleženkama – dedinjama, saj so stroški nastali z očitnim nepoštenim ravnanjem ostalih udeleženk, ki sodišču nista sporočili, da ima pokojni še eno hčerko - pritožnico, čeprav sta to vedeli.

5.Pritožbi sta utemeljeni.

K pritožbi zoper sklep z dne 8. 7. 2011

6.Iz pritožbi priloženega računa izhaja, da je pritožnica odmerjeno sodno takso v višini 16,00 EUR plačala neposredno pri blagajni sodišča še istega dne, ko je prejela plačilni nalog (8. 6. 2011). Sodna taksa je bila tako plačana pravilno in pravočasno. Pravilno je tudi razlogovanje pritožnice, da v primerih, ko je sodna taksa plačana neposredno pri blagajni sodišču, le-temu ni potrebno dostavljati dokazila o plačilu. Zahteva iz tretjega odstavka 6. člena ZST-1, ki predvideva, da mora taksni zavezanec sodišču predložiti dokazilo o opravljenem plačilu, če je sodna taksa plačana brez ustrezne reference, se nanaša le na primere, ko se plačilo izvrši na prehodni podračun sodišča. Namen te določbe je, da se sodišču prihrani dodatno delo v zvezi s preverjanjem, ali je v posameznem primeru sodna taksa plačana. V primeru, da je sodna taksa plačana neposredno pri sodišču, pa le-temu dejstvo plačila sodne takse postane znano s samo izvršitvijo plačila, zato bi bila zahteva po predložitvi dokazila tudi v teh primerih povsem nesmiselna. Glede na sprejeto odločitev so navedbe pritožnice v zvezi s kršitvijo načela pomoči prava neuki stranki postale brezpredmetne in se pritožbeno sodišče do njih ni opredeljevalo.

7.Pritožbeno sodišče je v posledici zgoraj navedenega pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD).

K pritožbi zoper sklep o dedovanju z dne 26. 4. 2011

8.Pritožnica svojo pritožbo zoper sklep o dedovanju utemeljuje z zatrjevanjem, da je hči pok. A. R.. V dokaz svojih navedb prilaga kopijo izpiska iz matičnega registra o rojstvu, iz katerega izhaja, da je njen oče A. R.. Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju na podlagi zakona za dedinji vsega premoženja po pok. A. R. razglasilo njegovo ženo B. R. in hčer Š. R., pri tem pa očitno prezrlo, da ima zapustnik še eno hčer – pritožnico. ZD v 11. členu določa, da pokojnikovo zapuščino pred vsemi dedujejo njegovi otroci in njegov zakonec. Ti dedujejo po enakih delih.

9.Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku ugotoviti vsa vprašanja, ki se nanašajo na zatrjevano dedno pravico pritožnice, šele nato pa odločiti, kdo vse in v kakšnih deležih deduje po pok. A. R..

10.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), da bo sodišče prve stopnje glede na izid postopka lahko odločilo o njihovi utemeljenosti.