Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kot potrebni stroški za pravdo se ne upoštevajo stroški prevoza pooblaščenca, ki ima sedež izven kraja sedeža stranke oziroma sodišča.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep o pravdnih stroških delno spremeni tako, da se stroški, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki, znižajo z zneska 464,33 EUR na znesek 336,30 EUR.
Tožeča stranka je dolžna toženi stranki plačati 73,20 EUR pritožbenih stroškov, v 15 dneh od vročitve sklepa, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.
Z izpodbijanim sklepom o pravdnih stroških je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da tožniku povrne pravdne stroške v znesku 464,33 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.
Tožena stranka se pritožuje zoper navedeni sklep. V pritožbi navaja, da sodišče ni pravilno uporabilo določbe 155. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS; št. 26/1999 s spremembami), saj je tožnikovemu pooblaščencu nepravilno odmerilo stroške kilometrine. Tožena stranka opozarja, da razdalja na relaciji A. - B. znaša 136 km, predvsem pa ji ni mogoče naložiti plačila stroškov kilometrine zaradi prihoda odvetnika, ki ima sedež izven območja sodišča in bivališča tožnika. Meni, da gre za zastopanje v nezapleteni zadevi, na sedežu sodišča pa je dovolj odvetnikov, ki bi izbranega odvetnika lahko nadomestili. Priglašeni stroški kilometrine zato niso potrebni stroški postopka, ki bi bremenili toženo stranko. Priglaša pritožbene stroške.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep o pravdnih stroških v mejah razlogov, ki jih uveljavlja tožena stranka v pritožbi, in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nadaljnji; ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.
Tožena stranka utemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje o pravdnih stroških, ki je tožniku priznalo stroške kilometrine za pooblaščenca na relaciji B. - C. - B. v skupnem znesku 120,62 EUR. Po ustaljeni presoji pritožbenega sodišča ne gre za potrebne stroške v smislu prvega odstavka 155. člena ZPP, ki bi jih bila tožena stranka dolžna povrniti tožniku. Tožnik je iz C., pooblastil pa je odvetnika iz B.. To je sicer njegova pravica, vendar pa toženi stranki ni mogoče naložiti stroškov kilometrine zaradi prihoda odvetnika, ki ima sedež izven območja sodišča, kjer so se obravnave vršile in tudi izven območja tožnikovega bivališča, ker je na sedežu sodišča dovolj odvetnikov, ki bi ga lahko substituirali. Izvrševanje pravice do izbire odvetnika v okviru pravice do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave RS ne more biti v breme nasprotne stranke, tako da bi bila le-ta zavezana k povrnitvi navedenih stroškov. Nova vrednost potrebnih stroškov tožnika tako znaša 454,45 EUR. Glede na uspeh pravdnih strank v postopku je tožena stranka dolžna tožniku povrniti 87 % njegovih pravdnih stroškov oziroma 395,37 EUR, tožnik pa toženi stranki 13 % njenih stroškov oziroma 59,07 EUR. Po medsebojnem poračunu je tožena stranka dolžna tožniku povrniti pravdne stroške v znesku 336,30 EUR.
Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP spremenilo odločitev o stroških tako, da jih je ustrezno znižalo, kot je to razvidno iz izreka tega sklepa.
Tožena stranka je s pritožbo uspela glede odločitve o stroških postopka, kar pomeni, da je upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov. Le-te je sodišče druge stopnje odmerilo v višini 73,20 EUR (nagrada za postopek po tarifni številki 3220 - 50,00 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev - 10,00 EUR oziroma v vrednosti 20 % nagrade ter 22 % DDV), kar je tožnik dolžan povrniti toženi stranki v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).