Jedro

Višina vračila temelji na ugotovitvi, da znesek iz poravnave ne zadošča za vračilo dejanskih zneskov vlaganj posameznih upravičencev ter sklepu Krajevne skupnosti, da se sredstva iz poravnave razdelijo med vse vlagatelje, ki so na seznamu, v enaki višini. Ker tako določena višina vračila, ki dejanskih vlaganj upravičencev sploh ne upošteva, ni v skladu z določbo 3. odstavka 6. člena ZVVJTO ter 1. odstavkom 6. člena Pravilnika, je potrebno odločbo tožene stranke v delu, ki se nanaša na tožnico, odpraviti.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Mestne občine Novo mesto, št. 420-12-2382/2004 (1401) z dne 9. 4. 2009 v delu, ki se nanaša na tožnico, ter se zadeva v odpravljenem delu vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo med drugim odločila, da se tožnici izplača 303,63 EUR vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. V obrazložitvi je navedla, da je tožena stranka na podlagi Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS, št. 58/02, 55/03, 86/04, 60/06, 33/07 in 54/07 – UPB4; v nadaljevanju ZZVJTO) in Pravilnika o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 99/02 in 63/08, v nadaljevanju Pravilnik) v Uradnem listu RS in na krajevno običajen način objavila javni poziv za vlaganje zahtevkov za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Rok za vložitev zahtevkov je bil sprva od 28. 2. 2004 do 28. 4. 2004, kasneje pa je bil podaljšan na 13. 10. 2006. Državno pravobranilstvo, Zunanji oddelek Novo mesto je z Mestno občino Novo mesto sklenilo več poravnav. V predmetni zadevi gre za poravnavo za leta 1996 za KS ...: NT-HO2-1412/2007-NM z dne 15. 2. 2008 v višini 130.398,63 EUR. Komisija je sestavila seznam upravičencev, ki so vlagali v telekomunikacijsko omrežje v KS ... v letu 1996. Seznam je bil sestavljen na podlagi vlog upravičencev in seznama, ki ga je predložila Krajevna skupnost .... Ker je bilo v poravnavi za leto 1996 na voljo premalo denarja, da bi vračali dejanske zneske vlaganj posameznih upravičencev, je bilo glede na sklep Krajevne skupnosti ... potrebno razdeliti enake zneske vsem upravičencem, s tem, da je bilo zaradi morebitnih pritožb zadržano 5 % skupne vrednosti poravnave. Drugostopni organ, Župan Mestne občine Novo mesto je zavrnil pritožbo tožnice kot neutemeljeno. Navedel je, da vloga tožnice ni bila pravočasno podana, zato bi jo lahko tožena stranka kot prepozno zavrgla, vendar je zaradi odločitve, da bo vsem občanom pomagala, njeno vlogo kljub temu obravnavala. Res je, da so upravičenci plačevali različne zneske krajevni skupnosti (550,00, 700,00 in 850,00 DEM), vendar je bil vzrok v tem, da so nekateri krajani plačevali več, drugi pa manj krajevnega samoprispevka. To je vplivalo na višino takratnih višin za telekomunikacije. Dejansko pa so vsi krajani iz širšega vidika plačali približno enake zneske, zaradi česar se je krajevna skupnost odločila, da vsem vrača enak znesek.

Tožnica v tožbi navaja, da je vlogo z vsemi potrebnimi prilogami na Državno pravobranilstvo vložila 15. 9. 2006, torej pravočasno. V odločbah tožene stranke in drugostopenjskega organa sta navedena različna datuma poravnave in datuma sestanka komisije, ki je sestavila seznam upravičencev. Meni, da ni prav, da se vračajo enaki zneski, ne glede na različna vplačila. Tisti krajani, ki so na primer vplačali 550,00 DEM, so v letu 2009 dobili 22,41 EUR preplačila oziroma več, kot so vložili. Sprašuje pa se tudi, kako je mogoče, da je od poravnave do izdaje odločbe prišlo do tako dolgega časovnega obdobja, če naj bi upoštevali 6., 10. in 12. člen ZVVJTO, na katerem finančnem računu so zadržana nerazporejena sredstva in kako je možno, da se v odločbi tožene stranke navaja Pravilnik, ki velja za občino Straža. Predlaga, da sodišče odloči o vračilu vloženih sredstev v celotnem znesku 434,60 EUR, s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od datuma, ko je bila Mestna občina Novo mesto dolžna nakazati sredstva upravičencem, do nakazila.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da se strinja z navedbami tožnice, da je pravočasno vložila vlogo. Res je, da sta v odločbi tožene stranke in drugostopnega organa navedena različna datuma poravnave, vendar je to zato, ker je bila s strani tožene stranke ta poravnava podpisana 6. 3.2008, s strani Državnega pravobranilstva pa 25. 3. 2008, vendar je jasno, da gre za isto poravnavo. Navaja še, da je usklajevanje upravičencev, naslovov in dedičev potekalo dolgo časa, zato se je komisija ponovno sestala le za zadeve iz leta 1996 za KS ... dne 18. 3. 2009. Ker denar, ki je bil zagotovljen v skladu s podpisano poravnavo za leto 1996, ni zadoščal za popolno plačilo vseh vlaganj posameznih upravičencev, se je krajevna skupnost odločila, da bo vračala vsem upravičencem enoten znesek. O tem je izdala pisni sklep in sicer ga je Mestna občina prejela dne 1. 4. 2009, to je malo po izvedbi seje komisije. Izračun je pokazal, da ob zadržanju 5 % sredstev od zneska 130.398,63 EUR in ob 408 upravičencih vsakemu vlagatelju iz te poravnave pripada znesek 303,62 EUR. Glede časovne razlike med izdajo poravnave in odločbe tožena stranka navaja, da so bile za KS ... skoraj istočasno sklenjene tri poravnave, ki pa so jih reševale glede na leto sklenitve, torej najprej za leto 1984, potem za leto 1991 in nazadnje za leto 1996. Za to leto je bilo na seznamu preko 400 upravičencev, kar je ogromno, pred izdajo te odločbe pa je bilo potrebno s seznamom preverjati vse morebitne dediče in naslove upravičencev, kar je zahtevalo veliko časa. Znesek, ki je rezerviran za pritožbe, ostaja na ločenem računu, kjer se nahajajo vsa sredstva, ki jih je občina prejela iz naslova poravnav. V odločbi prve stopnje je kot osnova naveden tudi Pravilnik o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 99/02 in 63/08), v Uradnem listu RS, št. 63/08 so navedene spremembe tega Pravilnika, ki se nanašajo le na Občino Straža, gre pa za veljavno spremembo Pravilnika, ki je kot taka pravilno navedena. Sicer pa vse navedbe tožnice nimajo neposredne zveze s to tožbo. Predlaga, da sodišče tožbo tožnice zavrne kot neutemeljeno.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno, ali je tožena stranka tožnici utemeljeno priznala iz naslova vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje le 303,62 EUR, toliko, kot tudi vsem ostalim upravičencem po seznamu, ne glede na njihova dejanska vlaganja.

Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da je v postopek ugotavljanja višine vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje vstopila kot upravičenec Mestna občina Novo mesto, za sredstva, ki so jih fizične osebe (med katerimi je bila tudi tožnica) vlagale v izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja. Po določbi 2. člena Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS, št. 58/2002 do 54/07-UPB4, v nadaljevanju ZVVJTO) so upravičenci do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje A. fizične osebe, organizacije fizičnih oseb, lokalne skupnosti in njihovi pravni nasledniki, ki so z namenom pridobitve telefonskega priključka za sebe ali za druge sklepale pravne posle s pravnimi predniki A. V obravnavanem primeru je nastopala kot upravičenec Mestna občina Novo mesto. Tožnica je bila uvrščena na seznam, ki ga je tožena stranka objavila v Uradnem listu RS in na krajevno običajen način v skladu z določbo 1. odstavka 6. člena ZVVJTO, na katerem je bila določena tudi višina vračila tožnici. Sporna višina vračila, ki izhaja iz izpodbijane odločbe, temelji na ugotovitvi, da znesek iz poravnave ne zadošča za vračilo dejanskih zneskov vlaganj posameznih upravičencev ter sklepu Krajevne skupnosti ..., da se sredstva iz poravnave razdelijo med vse vlagatelje, ki so na seznamu, v enaki višini, kar po izračunu znaša 303,62 EUR. Ker tako določena višina vračila, ki dejanskih vlaganj upravičencev sploh ne upošteva, ni v skladu z določbo 3. odstavka 6. člena ZVVJTO, ki določa, da prejeto vračilo vrne lokalna skupnost v celoti v deležih, sorazmernih vlaganjem oseb, navedenih na seznamu ter 1. odstavkom 6. člena Pravilnika o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 99/02 in 63/08, v nadaljevanju Pravilnik), ki določa, da se sorazmerni delež vračila vlaganj, ki pripada posameznemu upravičencu, ugotavlja na osnovi podatkov iz sklenjenih pogodb oziroma dokazil posameznih upravičencev, je bilo potrebno odločbo tožene stranke v delu, ki se nanaša na tožnico, odpraviti.

Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je upravni organ nepravilno uporabil materialno pravo. Prvostopno odločbo je odpravilo ter po tretjem in v smislu četrtega odstavka tega člena zadevo vrnilo prvostopnemu organu v ponoven postopek, saj na podlagi podatkov postopka ni moglo samo odločiti o stvari (1. odstavek 65. člena ZUS-1). V ponovnem postopku bo moral prvostopni organ materialno pravo uporabiti v skladu z napotili sodišča (4. odstavek 64. člena ZUS-1) in ter na podlagi 3. odstavka 6. člena ZVVJTO in 1. odstavka 6. člena Pravilnika ugotoviti sorazmerni delež vračila vlaganj tožnice.

Ker je sodišče tožbi tožnice ugodilo, ostalih tožbenih navedb, ki se večinoma nanašajo na nedoslednosti v postopku in druge upravičence, ni presojalo, saj na drugačno odločitev ne bi mogle vplivati.