Jedro

Uveljavitev odškodninskega zahtevka proti zavarovalnici povzročitelja škode ni tak poslovni dogodek, ki bi ga upnik lahko uveljavljal s fakturo, zato izdana faktura torej nima tistih lastnosti, da bi veljavno služila kot podlaga iz člena 23 Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, saj ne gre za listino iz medsebojnega poslovanja in zato nima lastnosti verodostojne listine.

Izrek

Pritožbi dolžnika se ugodi, izpodbijani sklep o izvršbi se razveljavi in predlog za izvršbo z a v r n e .

Upnik mora dolžniku povrniti 10.800,00 (deset tisoč osemsto 00/100) SIT stroškov ugovora v 8 dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

Proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine je dolžnik vložil ugovor, vendar o njem izvršilno sodišče ni odločilo, ko je ugotovilo, da ni utemeljen, in ga je zato predložilo pritožbenemu sodišču, da odloči o njem kot o pritožbi.

V ugovoru dolžnik pojasni, da upniku po priloženi fakturi ne dolguje ničesar, sama terjatev pa da sploh ni izkazana ne po temelju ne po višini. Predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve in od upnika terja povrnitev stroškov, od katerih specificira le takso za ugovor.

Pritožba je utemeljena.

V računu, ki ga je upnik priložil k predlogu za izvršbo, je postavljen osemdnevni rok za plačilo terjatve, vendar pa iz te listine zapadlost terjatve proti dolžniku ni razvidna. Upnik ima kot zavod po členu 86 Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od tistega, ki jo je povzročil namenoma ali iz velike malomarnosti, vendar povrnitev škode lahko direktno zahteva le od zavarovane osebe ali delodajalca, ki jo mora povrniti v določenem roku. Če škoda ni povrnjena v tem roku jo zavod uveljavlja kot odškodninski zahtevek pri pristojnem sodišču - člen 92 citiranega zakona. Tak odškodninski zahtevek se uveljavlja s tožbo, ne pa enostavno fakturira, kot je to storil upnik. Njegov račun tudi ne izkazuje podlage za poslovni dogodek, torej pogodbenega razmerja z dolžnikom, ali njegove odškodninske odgovornosti, stroški pa tudi niso nastali v korist dolžnika iz fakture, ampak v korist njegovega zavarovanca.

Faktura tudi ne vsebuje podatkov o samem historičnem dogodku, iz katerega izvira dolžnikova obveza, ne krivdna oblika zavarovanca dolžnika. Ne člen 18, ne drugi členi Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (vsebovanem v upnikovi fakturi) upniku ne omogočajo povrnitve škode zgolj z izdajo fakture.

Uveljavitev odškodninskega zahtevka proti zavarovalnici povzročitelja škode ni tak poslovni dogodek, ki bi ga upnik lahko uveljavljal s fakturo, zato izdana faktura torej nima tistih lastnosti, ki bi veljavno služila kot podlaga iz člena 23 Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, saj ne gre za listino iz medsebojnega poslovanja in zato nima lastnosti verodostojne listine. Za izdajo napadenega sklepa torej ni bilo materialnopravnih pogojev, zato je razveljavljen in predlog za izvršbo zavrnjen.

Ker je upnik s predlogom za izvršbo propadel, mora po členu 154/I v zvezi s členom 15 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ dolžniku povrniti stroške ugovora, izdatek za sodno takso.