Up-370/97

29.3.2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. z Ž. na seji senata dne 29. marca 2000

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Okrožnega državnega tožilstva v Kranju št. O Kt 105/96-11 z dne 10. 12. 1997 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija sklep, s katerim je Okrožna državna tožilka zavrgla kazensko ovadbo PP Kranj, št. 420-04/2813-96/101 z dne 9. 5. 1996 v delu zoper B. B. zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe. Po zatrjevanju pritožnika so mu z izpodbijanim aktom kršene pravice iz 22., 25., 26., 27. in 29. člena Ustave. V obrazložitvi ustavne pritožbe pritožnik navaja, da je v zvezi z istim dogodkom tudi sam podal ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Kranju, ki pa v izpodbijanem sklepu sploh ni omenjena, niti se ni obravnavala. V tej ovadbi naj bi poleg C. in Č. kot napadalca navedel še neznanega moškega, za katerega naj bi šele kasneje izvedel, da se piše D. B., ki ga je v ovadbi navedla policija, pa naj bi prvič videl na sodišču in zanj nikoli ni trdil, da je njegov napadalec. Ker pa naj bi B. sam zatrjeval, da je bil prisoten na kraju obravnavanega dogodka, je po mnenju pritožnika storil kaznivo dejanje lažnega pričanja. Pritožnik predlaga, "naj mu Ustavno sodišče na podlagi 2. člena Ustave omogoči, da pride do pravic, ki so določene v 15. členu Ustave, in naj se zato nadaljuje preiskava o kaznivem dejanju, storjenem dne 24. 2. 1996, in naj se privedejo na zaslišanje osebe, ki so storile kaznivo dejanje". Zaradi pristranskosti Okrožnega državnega tožilstva v Kranju pa naj Ustavno sodišče za nadaljevanje postopka določi drugo državno tožilstvo.

2.Po določbi prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Po določbi prvega odstavka 51. člena ZUstS se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva.

3.Prvi odstavek 146. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94, 72/98 in 6/99 - v nadaljevanju: ZKP) določa, da lahko vsakdo naznani kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Po določbi prvega odstavka 147. člena ZKP se ovadba poda pristojnemu državnemu tožilcu. Če je ovadba (pisna ali ustna) podana organu za notranje zadeve, jo ta sprejme in pošlje državnemu tožilcu (tretji odstavek 147. člena ZKP). Če državni tožilec spozna, da ni podlage za pregon za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ali če spozna, da ni podlage za pregon katerega izmed ovadenih udeležencev, mora to v osmih dneh sporočiti oškodovancu (ne glede na to, ali mu je ovadbo posredoval on sam ali policija) in ga poučiti, da lahko začne pregon sam (prvi odstavek 60. člena ZKP). Oškodovanec ima pravico začeti pregon v osmih dneh, odkar je sprejel tožilčevo sporočilo (drugi odstavek 60. člena ZKP). Če oškodovanec v zakonskem roku pregona ne začne, se šteje, da je odstopil od pregona (prvi odstavek 62. člena ZKP).

4.Z izpodbijanim sklepom je državni tožilec zavrgel ovadbo PP Kranj le v delu zoper B. B. Iz ustavne pritožbe ne izhaja, da je pritožnik izkoristil zakonsko možnost in sam začel pregon zoper to osebo, saj je tako iz izpodbijanega sklepa kot iz ustavne pritožbe razvidno, da pritožnik te osebe sploh ni prepoznal kot tistega, ki naj bi ga poškodoval. Ker pritožnik zoper izpodbijani akt ni izrabil razpoložljivega pravnega sredstva, navedenega v prejšnji točki tega sklepa, oziroma tega vsaj ni izkazal, je bilo treba ustavno pritožbo kot preuranjeno zavreči. Vendar pa je glede na navedbe v ustavni pritožbi treba pripomniti, da je pritožnik s tem, ko ni začel pregona zoper B., odstopil le od pregona te osebe. Državni tožilec mora namreč v skladu z določbami ZKP po uradni dolžnosti nadaljevati postopek z ovadbo v delu, v katerem je ni zavrgel (zoper C. C. in Č. Č.). O nadaljnjih odločitvah državnega tožilca mora biti pritožnik, kot oškodovanec in predlagatelj pregona, v skladu z določbami ZKP obveščen, nanje pa ima tudi možnost ustrezno reagirati (tako v primeru zavrženja ovadbe kot tudi v primeru sprožitve postopka). Če bo kazenski postopek začet, bo imel oškodovanec možnost opozoriti na vsa dejstva in predlagati dokaze, ki so pomembni za to, da se ugotovi kaznivo dejanje, izsledi storilec kaznivega dejanja in ugotovi njegov premoženjskopravni zahtevek. Glede pritožnikovega predloga za določitev drugega pristojnega državnega tožilstva pa je treba ugotoviti, da Ustavno sodišče za odločitev o tovrstnem zahtevku ni pristojno.

5.Ker torej niso podane procesne predpostavke za sprejem ustavne pritožbe, jo je Ustavno sodišče zavrglo.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Mirjam Škrk in člana dr. Zvonko Fišer in dr. Miroslava Geč- Korošec.

Predsednica senatdr. Mirjam Škrk