Jedro

Pomanjkljivo obrazložena odločba onemogoča kontrolo, ali je bilo dejansko stanje sploh pravilno ugotovljeno in ali je bil na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabljen materialni predpis. Take odločbe stranka ne more učinkovito izpodbijati in sodišče ne more preizkusiti njene zakonitosti.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za šolstvo in šport RS, št. ... z dne 15.11.1994 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka, sklicujoč se na 4. člen Pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu iz leta 1992 ter 4. in 19. člen Pravilnika o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive iz leta 1994, zavrnila zahtevo tožnice za napredovanje v naziv svetovalke. V obrazložitvi navaja, da je tožnica 21.6.1994 vložila zahtevo za napredovanje v navedeni naziv. Tožnica bi lahko napredovala v navedeni naziv na podlagi 1. odstavka 20. člena pravilnika iz leta 1992 ali na podlagi 11. člena pravilnika iz leta 1994. Iz navedb v spisu in zbrane dokumentacije izhaja, da je iz naslova dodatnih oz. drugih strokovnih del zbrala skupaj 42 točk, od tega 6 točk po točki b 18. člena. Po pravilniku iz leta 1992 bi morala za izpolnitev pogoja drugega strokovnega dela zbrati najmanj 18 točk po 18. členu, od tega vsaj 9 točk iz b., c., č., ali e. točke istega člena. Za izjemno napredovanje v isti naziv po pravilniku iz leta 1994 pa bi morala zbrati najmanj 18 točk za dodatna strokovna dela, navedena c.,č.,d., e., ali f., razdelka 18. člena tega pravilnika. Ker ne izpolnjuje tega pogoja ne po enem ne po drugem pravilniku, za napredovanje pa morajo biti izpolnjeni vsi pogoji, je tožena stranka morala njeno zahtevo za napredovanje v naziv svetovalke zavrniti.

Tožnica v tožbi navaja, da ji iz neznanih razlogov ni bilo priznanih 14 točk iz naslova vodenja taborniškega odreda, v katerem je opravljala funkcijo načelnika odreda, kar ustreza funkciji vodenja strokovnega društva. Meni, da je tudi taborniško organizacijo potrebno šteti za strokovno društvo oz. sekcijo. To izhaja iz 18. člena Statuta zveze tabornikov Slovenije (taborniške organizacije). Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in jo nadomesti z novo, ki bo upoštevala tudi dodatnih 14 točk in s tem ugotovi tudi izpolnjevanje pogojev za napredovanje v naziv svetovalec, podrejeno pa predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

V odgovoru na tožbo tožena stranka konkretno navaja, katera dodatna strokovna dela je ovrednotila, zakaj in s kolikšnimi točkami ter predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba je utemeljena.

V zadevi gre - po podatkih predloženih spisov - za napredovanje v naziv svetovalec, v katerega lahko napredujejo pedagoški in nekateri drugi strokovni sodelavci v osnovnem in srednjem šolstvu. To napredovanje je v času od 8.8.1992 do 27.7.1994 urejal Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (Ur. l. RS, št. 39/92, 42/92 in 54/93), od takrat dalje pa Pravilnik o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem šolstvu v nazive (Ur. l. SRS, št. 41/94 in 49/95). Tožena stranka ugotavlja, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za napredovanje v naziv ne po enem ne po drugem pravilniku. Vendar to svojo ugotovitev izvaja iz tako ugotovljenega dejanskega stanja, ki je v izpodbijani odločbi omejeno le na zaključek o neizpolnjevanju pogojev drugega oz. dodatnega strokovnega dela, ne da bi pri tem konkretno navedla, katera dela so bila ovrednotena in s kolikšnimi točkami, katera pa tožnici niso bila priznana in zakaj ne. Tako pomanjkljivo obrazložena odločba ne ustreza zahtevam 2. odstavka 209. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki ga je glede na vsebino obrazložitve odločbe potrebno uporabiti tudi za odločanje o napredovanju v nazive, torej tudi v obravnavanem primeru, saj niti Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 18/94), niti Zakon o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih (Ur. l. RS, št. 60/92), na podlagi katerih sta bila izdana navedena pravilnika, nimata posebnih procesnih določb o vsebini odločbe. Navedeno določilo ZUP zahteva, da obrazložitev odločbe vsebuje ugotovljeno dejansko stanje ter pravne predpise in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo sprejeto odločitev. V odgovoru na tožbo tožena stranka sicer poskuša navedeno procesno pomanjkljivost popraviti z naknadno obrazložitvijo odločbe, vendar s tem navedene postopkovne pomanjkljivosti ni mogoče uspešno odpraviti. Pomanjkljivo obrazložena odločba onemogoča kontrolo, ali je bilo dejansko stanje sploh pravilno ugotovljeno in ali je bil na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabljen materialni predpis. Take odločbe stranka ne more učinkovito izpodbijati, sodišče pa zaradi tega ne more preizkusiti njene zakonitosti. V ponovljenem postopku bo zato morala tožena stranka odpraviti navedene pomanjkljivosti in o zadevi znova odločiti.

Ker so bila kršena pravila postopka in nepopolno ugotovljene bistvene dejanske okoliščine, je izpodbijana odločba nezakonita, saj je ni mogoče preizkusiti. Zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS), ki ga je enako kot ZUP na na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije, v zvezi s 1. odstavkom 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS 50/97).