Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožeča stranka ne more sama vložiti revizije. To bi lahko storila le, če bi imela opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP).
Revizija se zavrže.
Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo plačilo odpravnine v znesku 79.409,00 SIT z zamudnimi obrestmi od 30.12.1999 dalje. Višji zahtevek tako glede višine odpravnine kot zamudnih obresti je zavrnilo. S sklepom opr. št. Pd 46/2000-11 z dne 9.4.2002 je sodišče ugotovilo, da se zaradi neplačila sodne takse pritožba tožnikovega pooblaščenca šteje za umaknjeno. Pritožbo tožnika samega pa je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Tožnik je nato sam vložil tudi revizijo zoper pravnomočno sodbo, ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo kot nedovoljeno iz dveh razlogov. Ker vrednost spora ne dosega revizijske vrednosti po 367. členu ZPP in ker jo je v nasprotju z 86. členom ZPP vložil sam. Z izpodbijanim sklepom je sodišče druge stopnje pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sklep o zavrženju revizije.
Zoper pravnomočni sklep, izdan na drugi stopnji, je tožnik ponovno sam vložil revizijo, zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.
Predmet revizijske presoje je pravnomočen sklep o zavrženju revizije. Po določbi tretjega odstavka 384. člena ZPP je revizija zoper tak sklep vselej dovoljena. Vendar to pomeni, da je dovoljena ne glede na določbe prvega in drugega odstavka 384. člena ZPP, ki določa dovoljenost revizije zoper sklepe. Revizija bi bila v obravnavani zadevi zato dovoljena ne glede na to, da ob upoštevanju zgolj drugega odstavka 384. člena ZPP ne bi bila (ker zaradi prenizke vrednosti spornega predmeta zoper pravnomočno sodbo ne bi bila dovoljena).
Toda revizija iz drugega razloga ni dovoljena.
Tožba v tej zadevi je bila vložena 21.2.2000. Z določbo tretjega odstavka 86. člena ZPP je bilo uzakonjeno obvezno odvetniško zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi: stranka v revizijskem postopku lahko opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. V skladu s prehodno določbo ZPP (499. člen) se ta določba ne uporablja v tistih zadevah, kjer je bila tožba vložena pred 14.9.1999. Ker je bila v tej zadevi tožba vložena po uveljavitvi ZPP, je treba upoštevati določbo tretjega odstavka 86. člena, kar pomeni, da tožeča stranka ne more sama vložiti revizije. Lahko bi jo vložila sama le, če bi imela opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP).
Tudi Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in nasl. - ZDSS), ki ga je glede na določbo drugega odstavka 84. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004 - ZDSS-1) treba uporabiti v tem sporu, nima drugačnih določb. Izjema v drugem odstavku 16. člena ZDSS je določena le za zastopanje delavcev oziroma zavarovancev po sindikalnih pooblaščencih.
Ker je revizijo vložila oseba, ki nima te pravice, je revizijsko sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi določbe 377. člena v zvezi s 374. členom ZPP.