Jedro

V obravnavanem primeru gre za subjektivno kumulacijo (združevanje procesnih subjektov) na pasivni strani, vrednost spornega predmeta pa je opredeljena samo en(otn)o (2.100 EUR) – je torej nediferencirana. Ustaljeno stališče tega sodišča je, da takšna opredelitev vrednosti spornega predmeta za dovoljenost revizije ne zadošča. Predlog pa je nedovoljen tudi v delu, kolikor se nanaša na zahtevek po nasprotni tožbi, saj so vsi trije toženci (ki niso enotni sosporniki - subjektivna kumulacija na aktivni strani) zoper tožnika z nasprotno tožbo zahtevali ukinitev in prestavitev služnosti, dogovorjene v sodni poravnavi, vrednost spornega predmeta pa je opredeljena samo en(otn)o (6.000,00 EUR).

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek tožnikov po tožbi (v nadaljevanju tožnika) na ugotovitev, da obstoji v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine parc. št. 582/2 k. o. ... (v nadaljevanju gospodujoča nepremičnina) služnost hoje in vožnje na nepremičninah parc. št. 581/55, 584/13, 581/53 in 581/28, vse k. o. ... (v nadaljevanju služeče nepremičnine), v širini 4 metre od vzhoda proti zahodu do javne ceste G. Zavrnilo je tudi podredne tožbene zahtevke, da so dolžni toženci tožnikoma izstaviti zemljiškoknjižna dovolila za vpis služnosti, kakršno sta tožnika uveljavljala s primarnim tožbenim zahtevkom. Ugodilo pa je tožbenemu zahtevku tožnikov po nasprotni tožbi (v nadaljevanju toženci), da se služnostna pravica hoje in vožnje po parceli 582/2 k. o. ..., ki je po geodetski odmeri pridobila novo nastale parcele 581/28, 581/53 in 581/55, dogovorjena v sodni poravnavi P 142/2002 z dne 22. 9. 2005 (v nadaljevanju sodna poravnava), ukine in se prestavi na parc. št. 584/13 k. o. ... Tožnikoma je naložilo v plačilo stroške postopka tožencev.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov (oziroma tožencev po nasprotni tožbi) zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo ter odločilo, da sta tožnika dolžna tožencem povrniti stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnika (oziroma toženca po nasprotni tožbi) sta vložila predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje. Predlagata dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali je sodišče druge stopnje zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je odločilo, da sodišče prve stopnje ni naredilo postopkovne kršitve, ker glede tožbenega zahtevka tožečih strank ni izdalo sodbe na podlagi pripoznave? 2) Ali je sodišče druge stopnje zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka in prekršilo pravilo časovnih meja pravnomočnosti sodne odločbe, ko je odločilo, da sodišče prve stopnje ni naredilo postopkovne kršitve s tem, ko je pri izdaji odločbe upoštevalo tudi okoliščino, ki ob koncu glavne obravnave (še) ni obstajala? 3) Ali je sodišče druge stopnje zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je odločilo, da sodišče prve stopnje ni naredilo postopkovne kršitve s tem, ko je izdalo odločbo z nesmiselnim oziroma pravno nedopustnim izrekom o tem, da se prestavi stvarna služnost na lastni stvari, ki sploh nikoli ni obstajala, na drugo traso oziroma drugo parcelo? 4) Ali je sodišče druge stopnje zagrešilo kršitev zmotne uporabe materialnega prava oziroma neuporabe materialnega prava, ko je odločilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo kršitve zmotne uporabe materialnega prava oziroma neuporabe relevantnega materialnega prava s tem, ko vprašanja enakovrednosti trase, na katero naj bi se uporabila obstoječa služnost, ni presojalo z vidika zaščitnih določb Zakona o kmetijskih zemljiščih in Prostorskih ureditvenih pogojih? 5) Ali je sodišče druge stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je odločilo, da sodišče prve stopnje ni naredilo absolutne bistvene postopkovne kršitve s tem, ko vprašanja enakovrednosti trase, na katero naj bi se prestavila obstoječa služnost, sploh ni presojalo oziroma v sodni odločbi sploh ni obrazložilo?

4. Predlog ni popoln.

5. V primerih, kakršen je tudi konkretni, ko predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, pravica do revizije pa je odvisna od vrednosti spornega predmeta, morajo stranke aktivno ravnati tako, da tožnik (že) v tožbi označi vrednost spornega predmeta (drugi odstavek 180. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP)(1), toženec pa morebitnemu izostanku oznake ali pravilnosti označene vrednosti pravočasno ugovarja. Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, mora tožnik v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP navesti vrednost spornega predmeta za vsak zahtevek posebej in ne za vse zahtevke skupaj ter za vsakega toženca posebej in ne za vse tožence skupaj(2). Če tožnik ne ravna tako in v takšnem primeru navede le eno vrednost spornega predmeta, je vrednost spornega predmeta nediferencirana.

6. Z obravnavanim tožbenim zahtevkom tožnika (solastnika gospodujoče nepremičnine) uveljavljata primarno tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja stvarne služnosti po služečih nepremičninah, podredno pa izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila zoper tri tožence (in sicer sta prva dva solastnika služečih nepremičnin, tretji toženec pa je prejšnji lastnik služečih nepremičnin), ki niso enotni sosporniki. V obravnavanem primeru gre za subjektivno kumulacijo (združevanje procesnih subjektov) na pasivni strani, vrednost spornega predmeta pa je opredeljena samo en(otn)o (2.100 EUR) – je torej nediferencirana. Ustaljeno stališče tega sodišča je, da takšna opredelitev vrednosti spornega predmeta za dovoljenost revizije ne zadošča(3). Zato ima navedba le ene oziroma skupne vrednosti spornega predmeta enake posledice kot popoln izostanek njene navedbe(4), to je nedovoljenost revizije(5).

7. Predlog pa je nedovoljen tudi v delu, kolikor se nanaša na zahtevek po nasprotni tožbi, saj so vsi trije toženci (ki niso enotni sosporniki - subjektivna kumulacija na aktivni strani) zoper tožnika z nasprotno tožbo zahtevali ukinitev in prestavitev služnosti, dogovorjene v sodni poravnavi, vrednost spornega predmeta pa je opredeljena samo en(otn)o (6.000,00 EUR) in je torej tudi nediferencirana.

8. Nedovoljen predlog za dopustitev revizije ima lahko le enake posledice kot nedovoljena revizija, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (primerjaj 377. člen ZPP).

(1) Primerjaj tudi drugi odstavek 44. člena ZPP.

(2) Enaki procesni položaji se morajo obravnavati enako, zato je treba pravilo o pasivnem sosporništvu in vrednosti spornega predmeta upoštevati tudi pri aktivnem sosporništvu.

(3) Revizijsko sodišče nima pooblastila za ugotavljanje (točneje ugibanje), ali se taka določitev nanaša le na enega od kumuliranih zahtevkov in na katerega od njiju (njih) ali pa morda na oba (vse) in koliko od skupne ocene odpade na vsakega od njiju (njih). Takšno ravnanje revizijskega sodišča bi bilo povsem arbitrarno in bi eno ali drugo stranko (lahko) spravilo v neenakopraven položaj.

(4) Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 223/2006 z dne 19. 6. 2008, II Ips 346/2006 z dne 13. 7. 2006 in II Ips 472/2005 z dne 14. 6. 2007. (5) Primerjaj pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 16. 12.1993