Jedro

Inšpekcijski organ je svojo odločitev oprl na ugotovitve iz postopka, ki ga je pred tem ustavil in na dejstva, ki jih je kasneje v novem postopku ugotovil na podlagi dokazov, o katerih se tožnik ni imel možnost izjaviti. Ne iz obrazložitve izpodbijanih sklepov, ne iz listin v spisu pa ni razvidno, da bi bil tožnik o novem inšpekcijskem postopku sploh seznanjen do izdaje izpodbijane inšpekcijske odločbe.

Iz podatkov v upravnem spisu ali iz obrazložitve upravnih aktov niso razvidni razlogi za to, da bi v obravnavani zadevi šlo za odločanje v skrajšanem postopku. Celo nasprotno, dejstvo, da je inšpekcijski organ bistveno okoliščino za odločitev, tj. ali sta izvedeni frčadi novi, ugotavljal na podlagi fotografij, ki jih je pridobil kot „dokazni material“, kaže na to, da je v obravnavni zadevi dejansko odločal v rednem in ne v skrajšanem postopku. Poleg tega je bila izpodbijana odločba izdana več kot leto in pol po pričetku novega postopka ter več kot sedem mesecev po pridobitvi omenjenih fotografij, kar ne kaže na to, da bi bil postopek voden kot nujni in s tem skrajšani.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Kranj, Inšpekcijska pisarna Radovljica, št. 06122-3246/2006 z dne 29. 4. 2011 se odpravi in se zadeva vrne Inšpektoratu RS za promet, energetiko in prostor, Območni enoti Ljubljana-Kranj, v ponovni postopek.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo tožniku izrekla inšpekcijske ukrepe zaradi nelegalne gradnje rekonstrukcije strešne konstrukcije stanovanjske hiše A., ki stoji na zemljišču s parc. št. 445 k. o. ... V 1. točki izreka mu je naložila, da ustavi nadaljnjo rekonstrukcijo, v 2. točki pa, da do 29. 10. 2011 odstrani nelegalno rekonstruirane dele objekta, tj. pultno frčado z lomljeno strešino in spremembo naklona tlorisnih dimenzij 4,00 m do 10,00 m x 6,00 m na severnem delu strešine in pultno frčado na južnem delu strešine dolžine 6,00 m ter vzpostavi prejšnje stanje, sicer bo to v skladu s 3. točko storila druga oseba v izvršilnem postopku. V 4. točki izreka so bile za objekt odrejene tudi prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1).

Iz obrazložitve odločbe med drugim izhaja, da je inšpektor 27. 7. 2006 ugotovil, da se na strešni konstrukciji stanovanjskega objekta na naslovu A. izvajajo gradbeni posegi, da je tožnik povedal, da je z gradbenimi deli, kot z vzdrževalnimi deli pričel 3. 6. 2006, saj si je za obnovo strehe z nadstreški in izvedbo strešnih oken pridobil lokacijsko informacijo. Na zaslišanju 14. 8. 2006 je predložil tudi potrdilo z dne 28. 5. 1987 za adaptacijo omenjene stanovanjske stavbe in povedal, da je bil južni strešini nadstrešek izveden že, ko je hišo pred dvajsetimi leti kupil. Inšpektorica je 10. 8. 2010 opravila kontrolni pregled in ugotovila, da so gradbeni posegi na strehi izvedeni, iz fotografij, ki jih je inšpektorica 1. 9. 2010 pridobila v ugotovitvenem postopku, pa naj bi bilo razvidno, da na prvotni severni strešini frčade ni bilo. Taki posegi naj bi pomenili rekonstrukcijo strehe, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, ki ga tožnik ni pridobil. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil. Med drugim je kot neutemeljene zavrnil pritožbene trditve, da za rekonstrukcijo strehe gradbeno dovoljenje v času, ko je tožnik ta dela opravil, ni bilo potrebno in da je gradil v skladu z lokacijsko informacijo. Zavrnil pa je tudi pritožbeno sklicevanje na uradni zaznamek o ustavitvi postopka, ker po mnenju drugostopenjskega organa na tak način postopka ni mogoče pravno veljavno ustaviti.

Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da v obrazložitvi niso navedeni predpisi, po katerih je organ odločal o nezakonitosti njegove gradnje. Meni, da je bila rekonstrukcija strehe, kot jo je izvedel, dovoljena po predpisih, ki so veljali v času gradnje. Zato naj bi tudi inšpektorica po proučitvi dejanskega stanja ugotovila, da ni pravne podlage za nadaljevanje postopka, in je 8. 8. 2007 naredila uradni zaznamek o ustavitvi postopka.

Meni, da nadaljevanje pravnomočno ustavljenega postopka ni mogoče, organu prve stopnje pa očita kršitev 222. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker odločbe ni izdal v določenem roku. Tako naj bi bil tožnik v negotovosti vse do 6. 5. 2011, ko je prejel izpodbijani akt. Tudi sicer tožnik meni, da po tolikem času postopka ni mogoče „obnoviti“ brez novega ugotavljanja odločilnih dejstev. Navaja, da izmere frčad niso takšne, kot so navedene v izreku izpodbijane odločbe in da je organ 1. 9. 2010 pridobil fotografije strehe, o katerih se tožnik ni imel možnost izjaviti, zato z njimi ni mogoče dokazovati, da je šlo za tožnikovo zgradbo. Upravnemu organu očita tudi, da je prezrl listinsko dokumentacijo in njegovo izjavo, da je dela izvajal v skladu s potrdilom, ki je bilo izdano v skladu s tedanjimi predpisi. Navaja, da je bil kot prava neuka stranka prepričan, da lahko v sklopu adaptacije podstrešja in obnove nadstreškov izvede ogrodje frčad in na njih izvede nadstreške. Zaradi obnove strehe in vgradnje oken pa si je naknadno pridobil še lokacijsko informacijo, ki naj bi po takratnih predpisih pomenila pravno podlago za izvedbo navedenih del. Izpodbijana odločitev naj bi bila nezakonita tudi zato, ker je solastnica zgradbe tudi njegova žena, ona pa ni inšpekcijska zavezanka in ne dovoli posegov na njeni polovici strehe. Kršen naj bi bil tudi 7. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN), saj bi moral biti po tožnikovem mnenju rok za izvršitev odvisen od okoliščin posameznega primera in obrazložen.

Tožba je utemeljena.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bil izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nelegalne gradnje na podlagi 152. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Pri tem ni sporno, da tožnik za izvedena dela ni pridobil gradbenega dovoljenja, saj tega ne zanika. Sporno pa je, ali gre za dela, za katera je (bilo) gradbeno dovoljenje potrebno.

Tožnik uveljavlja, da po predpisih, ki so veljali v času del, gradbeno dovoljenje ni bilo potrebno, in da so bila dela izvedena v skladu potrdilom in lokacijsko informacijo, ki ju je predložil že leta 2006. Pri tem se sklicuje na ugotovitev gradbene inšpektorice, da ni pravne podlage za nadaljevanje inšpekcijskega postopka, zaradi česar je postopek ustavila. Tudi drugostopenjski upravni organ v obrazložitvi svoje odločbe navaja, da je gradbena inšpektorica 8. 8. 2007 sestavila uradni zaznamek, da ni več pravne podlage za nadaljevanje inšpekcijskega postopka, in da se zato postopek ustavi. To pa ne pomeni, da inšpekcijski organ kasneje ni mogel izreči inšpekcijskega ukrepa, če v novem postopku ugotovi, da gre za nelegalno gradnjo.

Po presoji sodišča so neutemeljeni tožbeni ugovori, da je bilo gradbene posege, ki pomenijo rekonstrukcijo strehe, dovoljeno izvajati brez gradbenega dovoljenja oziroma, da sta za rekonstrukcijo strehe v času, ko je tožnik izvajal dela, zadoščala lokacijska informacija in potrdila o priglasitvi del. Drugostopenjski organ je pravilno pojasnil, da je bilo za rekonstrukcijo objekta gradbeno dovoljenje predpisano že leta 2006 (prvi odstavek 3. člena ZGO-1). V obravnavanem primeru pa je po presoji sodišča bistveno vprašanje, ali so izvedena dela pomenila rekonstrukcijo strehe z izvedbo dveh novih frčad, ali je šlo za obnovo strehe v smislu vzdrževalnih del, ki jih je bilo in jih je tudi po spremenjenih določbah 6. člena ZGO-1 dovoljeno izvajati brez gradbenega dovoljenja.

Ugotovitev, da na obravnavanem objektu pred posegom leta 2006 frčad ni bilo, kar naj bi pomenilo, da ju je tožnik zgradil na novo, je namreč organ oprl na fotografije, ki jih je pridobil 1. 9. 2010, tj. po tem, ko je inšpekcijski postopek že ustavil, ker je ugotovil, da ni več pravne podlage za nadaljevanje postopka, kar je glede na takratno ureditev prav tako lahko pomenilo le, da ni šlo za gradbene posege, za katere bi bilo gradbeno dovoljenje potrebno.

Zmotno je stališče organa druge stopnje, da z uradnim zaznamkom inšpekcijskega postopka ni mogoče ustaviti. Prvi odstavek 28. člena ZIN namreč določa, da se postopek ustavi s sklepom ali v obliki zapisa o ustavitvi postopka na koncu zapisnika o inšpekcijskem pregledu. Da je inšpektorica zapis o ustavitvi postopka v obravnavani zadevi naredila 8. 8. 2007, torej v času, ko je navedena določba 28. člena ZIN že veljala, je navedel v obrazložitvi svoje odločbe tudi organ druge stopnje. Ker je bil po navedenem inšpekcijski postopek s tem zapisom ustavljen, bi inšpekcijski organ odločbo o nelegalni gradnji izdal le na podlagi novega inšpekcijskega postopka.

Ta se je očitno začel s kontrolnim pregledom 10. 8. 2009, na katerem pa je inšpektorica ugotovila le, da so gradbeni posegi na strehi objekta na naslovu A., izvedeni, skupaj z zamenjavo kritine, kar naj bi bilo razvidno iz fotografij, priloženih zapisniku. V inšpekcijskem postopku je organ 1. 9. 2010 pridobil še fotografije, ki naj bi dokazovale, da na prvotni severni strešini frčade ni bilo in da je sedaj na tem delu izvedena pultna frčada z lomljeno strešino in spremembo naklona v dimenzijah, ugotovljenih v zapisniku z dne 27. 7. 2006; na južnem delu pa naj bi bila izvedena popolnoma nova pultna frčada dolžine 6,00 m. Inšpekcijski organ je torej svojo odločitev oprl na ugotovitve iz postopka, ki ga je pred tem ustavil in na dejstva, ki jih je kasneje v novem postopku ugotovil na podlagi dokazov, o katerih se tožnik ni imel možnost izjaviti. Ne iz obrazložitve izpodbijanih sklepov, ne iz listin v spisu pa ni razvidno, da bi bil tožnik o novem inšpekcijskem postopku sploh seznanjen do izdaje izpodbijane inšpekcijske odločbe.

Po prvem odstavka 146. člena ZGO-1 se sicer vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb šteje za nujne ukrepe v javnem interesu v smislu ZUP, zato se odločba lahko izda v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. To zakonsko besedilo pa uporabo skrajšanega postopka opredeljuje le kot možnost (uporaba izraza "lahko") in ne kot obveznost. Vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka je tudi v prvem odstavku 144. člena ZUP opredeljeno zgolj kot možnost (lahko) v tam naštetih primerih (točke 1 do 4). Niti ZGO-1 niti ZUP torej ne predvidevata avtomatičnega izvajanja skrajšanega ugotovitvenega postopka, ampak je odločitev o tem prepuščena upravnemu organu na podlagi predhodne ugotovitve, da to terjajo okoliščine primera (enako stališče tudi v sodbah tega sodišča I U 219/2011 z dne 9. 2. 2012 in U 2399/2008 z dne 28. 5. 2009).

Iz podatkov v upravnem spisu ali iz obrazložitve upravnih aktov niso razvidni razlogi za to, da bi v obravnavani zadevi šlo za odločanje v skrajšanem postopku. Celo nasprotno, dejstvo, da je inšpekcijski organ bistveno okoliščino za odločitev, tj. ali sta izvedeni frčadi novi, ugotavljal na podlagi fotografij, ki jih je pridobil kot „dokazni material“, kaže na to, da je v obravnavni zadevi dejansko odločal v rednem in ne v skrajšanem postopku. Poleg tega je bila izpodbijana odločba izdana več kot leto in pol po pričetku novega postopka ter več kot sedem mesecev po pridobitvi omenjenih fotografij, kar ne kaže na to, da bi bil postopek voden kot nujni in s tem skrajšani, v smislu prej navedenih določb ZGO-1. Povedano drugače: po presoji sodišča v tej zadevi ni mogoče šteti, da je upravni organ odločal v skrajšanem, temveč v rednem postopku.

Ker tožnik s fotografijami, ki jih je organ prejel 1. 9. 2010, ni bil seznanjen, to pomeni, da je upravni organ najpomembnejšo okoliščino za svojo odločitev oprl v celoti na dokaze, glede katerih se tožnik ni imel možnosti izjaviti. Na podlagi četrtega odstavka 146. člena ZUP pa organ v rednem postopku ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe.

Sodišče je zato tožbi ugodilo in v skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo v skladu z določbo tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo organu, ki je ta upravni akt izdal, v ponoven postopek. V tem postopku bo moral organ pred odločitvijo seznaniti tožnika z vsemi dejstvi in okoliščinami, pomembnimi za odločitev in mu omogočiti, da se o njih izreče ter da za svoje trditve predloži oz. predlaga dokaze.

Ker je sodišče tožbi ugodilo že iz navedenega razloga, ni preizkušalo še drugih tožbenih ugovorov.