Jedro

Če v zakonu ni podana pravna podlaga za ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti, mora sodišče, preden ustavi izvršbo z določenim sredstvom zaradi nastalih dejanskih ovir pri opravljanju izvršbe, o tem obvestiti upnika in mu s tem dati možnost, da poda predlog za uspešno nadaljevanje izvršbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo z rubežem in prenosom pokojnine, ker je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju ZPIZ) sodišču sporočil, da dolžnica prejema pokojninsko dajatev, ki je tako nizka, da glede na omejitve iz 102. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju izvršbe z rubežem pokojnine ni mogoče opraviti.

Zoper takšen sklep se je pritožila upnica iz vseh pritožbenih razlogov po I. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ in v pritožbi navajala, da je sodišče s tem, ko je ustavilo izvršbo na stalne denarne prejemke dolžnice tj. na njeno pokojnino, napačno uporabilo določilo 102. člena ZIZ, ker navedeni člen določa omejitve izvršbe le po višini, ne določa pa, da bi bila izvršba izvzeta v kolikor prejemek dolžnika ne dosega minimalne plače. V kolikor bi se višina pokojnine dolžnice spremenila in presegla znesek minimalne plače, bi se izvršba lahko nadaljevala, zato je izpodbijani sklep napačen. Upnica je predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa in nadaljevanje izvršbe s tem izvršilnim sredstvom.

Pritožba je utemeljena.

V predmetni zadevi izvršba teče na podlagi sklepa o izvršbi, ki ga je na podlagi verodostojne listine dne 10.02.2006 izdalo prvostopenjsko sodišče. Izvršba je bila dovoljena le z enim izvršilnim sredstvom in sicer z rubežem in prenosom pokojnine, ki jo dolžnica prejema pri ZPIZ. Sklep o izvršbi je postal pravnomočen dne 27.02.2006 in je bil po pravnomočnosti poslan dolžnikovemu dolžniku tj. ZPIZ v izvršitev. ZPIZ je dne 26.04.2006 sklep o izvršbi vrnil prvostopenjskemu sodišču skupaj z obvestilom, da rubeža ne more izvesti, ker je dolžnica prejemnica pokojninske dajatve, ki je nižja od neto minimalne plače. ZIZ v 128. členu določa, da se za izvršbo na plačo in smiselno tudi na pokojnino uporabljajo določbe devetega poglavja ZIZ (členi 100 do 151 ZIZ), ki celovito ureja izvršbo na denarno terjatev dolžnika, razen če ni v drugih določbah tega zakona drugače določeno. Pri izvrševanju sklepa o izvršbi pa mora dolžnikov dolžnik upoštevati omejitve izvršbe na stalne denarne prejemke, kot jih določa 102. člen ZIZ. V 1. točki I. odstavka 102. člena ZIZ je namreč določeno, da mora po rubežu dolžniku ostati najmanj znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, če dolžnik preživlja druge osebe, pa najmanj znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika in njegove družinske člane oziroma osebe, ki jih je dolžan po zakonu preživljati po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči. V kolikor pa dolžnik prejema nižje prejemke od zakonskega minimuma, ki mu mora ostati po rubežu, dolžnikov dolžnik rubeža ne more opraviti in mora zato sklep o izvršbi vrniti sodišču. Vendar pa sodišče pri tem nima pravne podlage, da bi lahko na podlagi zakona ustavilo izvršbo. Sklicevanje sodišča prve stopnje na smiselno uporabo 76. člena ZIZ je nepravilno, saj ta člen določa, da poleg drugih primerov, ki so določeni v tem zakonu, sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti, tudi če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, oziroma če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti. V obravnavani zadevi pa ne gre za nobeno od teh situacij, saj pravnomočen izvršilni naslov tj. sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine, v delu, s katerim je dolžnici naloženo, da v roku 8 dni upnici poravna v predlogu za izvršbo navedeno terjatev, ni v ničemer spremenjen. Prišlo je le do dejanskih ovir pri opravljanju izvršbe. O teh pa bi moral upnik biti obveščen. Izvršilni postopek se namreč ne vodi po uradni dolžnosti, temveč na predlog upnika. Vsa izvršilna dejanja se opravljajo na predlog upnika, zato je upnik sam dolžan skrbeti za zavarovanje svojih pravic in interesov v tem postopku. Tega mu sodišče s preuranjenimi odločitvami ne sme in ne more preprečiti. Sodišče bi moralo pred izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe na pokojnino upnico obvestiti o dopisu ZPIZ-a in ji dati možnost, da poda predloge za uspešno nadaljevanje izvršbe. V obravnavani zadevi namreč ZIZ ne nudi pravne podlage za ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti.

Izpodbijana odločitev je torej preuranjena, zaradi česar je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi upnice in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje bo v novem odločanju moralo najprej obvestiti upnika o ugotovljeni oviri za uspešno opravo izvršbe in mu določiti rok, v katerem bo lahko predlagal sredstva oziroma podal predloge za uspešno nadaljevanje izvršbe. Šele pasivnost upnika po takšnem pozivu bi sodišču lahko narekovala ustavitev dovoljene izvršbe.

Upnica pritožbenih stroškov ni priglasila, zato odločitev o teh stroških ni bila potrebna.