Jedro

Stranka nima samodejne pravice do drugega (novega) izvedenskega mnenja. Potreba po angažiranju novega izvedenca iste ali podobne stroke mora biti utemeljena z razumnimi razlogi in ne le s strankinim nestrinjanjem. V vsakem primeru pa mora biti v dokaznem postopku vzpostavljen razumen dvom v pravilnost izvedenčevih ugotovitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 3.264 EUR in tožniku naložilo povračilo vseh toženčevih pravdnih stroškov.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP.1 Predlaga spremembo sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi; podredno pa, da se sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje, vse s stroškovno posledico.

Navaja, da je prvostopenjsko sodišče kršilo 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni imenovalo drugega izvedenca, s tem pa mu je odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem. Izvedenec izvedenskega mnenja ni ustrezno dopolnil in se ni opredelil do vseh pripomb. Nenazadnje je tudi sam izjavil, da je njegovo mnenje pomanjkljivo, ker se ni opredelil do osnovnega čiščenja in montaže blazin. Izpovedal je, da je kljub dopolnitvam njegovo mnenje nepopolno in bi ga prej popravil, kot odgovoril. Dejansko stanje je napačno ugotovljeno, ker je prvostopenjsko sodišče nekritično presojalo verodostojnost posameznih prič. Napačno je povzelo izpoved priče A., ki ni nikoli govoril o točno dogovorjeni ceni, ampak le okvirni. Izpovedal je, da ni bil v treznem stanju in da je bil prisoten še lastnik lokala B., ki pa o dogovorjeni ceni ni vedel nič. Ker so si dokazi nasprotujoči (zlasti izpovedi prič C., A. in D.), bi moralo prvostopenjsko sodišče bolj obrazložiti, komu verjame in zakaj; v sodbi so tako izostali razlogi o odločilnih dejstvih. Sodbe se ne da preizkusiti tudi zaradi odsotnosti razlogov o nekonsistentnosti njegovih navedb glede obsega prvotno dogovorjenih storitev.

Napačen je zaključek, da ni zatrjeval plačila dela po opravljenih urah, saj je to storil v dopolnitvi tožbe. Trditve o dodatno naročenih delih niso bile nikoli prerekane.

Pritožnik prvostopenjskemu sodišču očita, da je arbitrarno odstopilo od sodne prakse, ko je napačno navedlo, da cene dela, ki ga je izvedel njegov podizvajalec, ne more prevaliti na toženca, ker to ni bilo dogovorjeno. Poudarja, da je to v vsakem primeru materialni strošek v zvezi z opravljanjem del po prvotnem dogovoru, zajet v delu, ki ga je toženec že poravnal. Obrazložitev sodišča je protispisna, trditvena podlaga obeh pravdnih strank pa večkrat prekoračena. Nikoli ni bilo vtoževano nameščanje nosilca sedeža; prav tako čiščenje plovila, menjava koleščka in montaža blazin niso bili zajeti v prvotnem dogovoru. Sodba je v nasprotju sama s seboj tudi pri odločitvi glede servisnega kita, razlogi za zavrnitev zahtevka v tem delu so ostali neznani.

3. Toženec je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sodbo prvostopenjskega sodišča preizkusilo v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter pravilne uporabe materialnega prava. V nadaljevanju se tako opredeljuje le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena za sprejeto odločitev (prvi odstavek 360. člena ZPP).

6. Odločitev, s katero je bil predlog za postavitev novega izvedenca kot nepotreben zavrnjen, je pravilna. Prvostopenjsko sodišče je po pridobitvi pisnega izvedenskega mnenja in pripomb obeh pravdnih strank izvedenca dvakrat zaslišalo in pozvalo še k dodatni dopolnitvi mnenja. S tem je poskrbelo za razjasnitev vseh (še) odprtih vprašanj. Kot je bilo že večkrat izpostavljeno, v sodni praksi stranka nima samodejne pravice do drugega (novega) izvedenskega mnenja. Potreba po angažiranju novega izvedenca iste ali podobne stroke mora biti utemeljena z razumnimi razlogi in ne le s strankinim nestrinjanjem. V vsakem primeru pa mora biti v dokaznem postopku vzpostavljen razumen dvom v pravilnost izvedenčevih ugotovitev. Pritožbeno sodišče soglaša, da je izvedensko mnenje jasno, celovito in da je postavljeni izvedenec na vsa sporna vprašanja odgovoril ter odgovore tudi ustrezno strokovno obrazložil.2 Zato pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni podan.

7. Pritožbeno sodišče se je po pregledu spisovne dokumentacije prepričalo, da izvedenec mnenja ni označil kot pomanjkljivega. V ustni predstavitvi je pojasnil, da se do osnovnega čiščenja plovila ni posebej opredeljeval, ker je to zajeto že v pripravi na poliranje.3 Tožnik v pritožbi izpovedbo izvedenca izkrivlja in določene stavke razlaga izven konteksta zaslišanja. Tako je na primer izvedenec na vprašanje tožnikovega pooblaščenca, kako bi na obseg ur vplivala zamenjava podpornega kolesa na prikolici ali pa menjava prikolice, odgovoril, da bi bila zamenjava podpornega kolesa relativno hitra. Prvostopenjsko sodišče je tak tok zaslišanja ustavilo in opozorilo, da se s takšnimi (in predhodnimi) vprašanji izvedenca postavlja v hipotetične situacije; izvedenec pa je dodal, da bi prej popravil kot odgovoril. Po pregledu celotnega prepisa zvočnega posnetka konkretnega zaslišanja je jasno, da se je izvedenec odzval na prekinitev sodišča ter pritrdil, da bi popravilo vlečne prikolice opravil prej, kot pa odgovoril na vsa hipotetično zastavljena vprašanja.

8. Nadaljnji pritožbeni očitki se nanašajo na dokazno oceno sodišča in slonijo na tožnikovem nestrinjanju z njo. Pritožbeno sodišče kot bistveno izpostavlja, da je sodbo mogoče preizkusiti. Prvostopenjsko sodišče je navedlo jasne in neprotislovne razloge o vseh odločilnih dejstvih, večkrat zatrjevana (a hkrati nekonkretizirana) protispisnost pa ni izkazana. Pri tem dodaja, da so tudi v delu, ki se nanaša na plačilo servisnega kita pnevmatik, podani prepričljivi razlogi za zavrnitev plačila, saj je ostalo neizkazano, da bi tožnik tožencu izročil več kot le zračno tlačilko.

Zmoten je pritožbeni očitek, da je pri presoji izpovedb prič izostala kritičnost. Tudi v tem delu pritožba mestoma predrugači dane izpovedbe prič, medtem ko jim drugje le posplošeno nasprotuje. Priča A. je zaslišan o tem, kje v lokalu so se s pravdnima strankama nahajali v času ustnega dogovarjanja, in na dodatno vprašanje, če je ceno jasno slišal, odgovoril, da je slednjo kljub „parim pivom v sebi“ razločno slišal. Prvostopenjsko sodišče je njegovo izpovedbo ocenilo kot prepričljivo. Temu pritožbeno sodišče pritrjuje, pri čemer dodaja, da pritožba tudi ni izkazala zatrjevanega nasprotja med pričevanjem A.-ja ter pričama C. in D. Vsi so izpovedovali smiselno enako, prvostopenjsko sodišče pa je večjo težo upravičeno namenilo priči A., saj je bil ob sklepanju ustnega dogovora v neposredni bližini pravdnih strank. Pričevanju lastnika lokala večje pozornosti ni bilo dolžno namenjati, saj je izpovedal, da o dogovorjeni ceni ne ve ničesar. Pritožbeno sodišče zaključuje, da se je prvostopenjsko sodišče konkretno opredelilo do izpovedbe vsake od prič in jo skrbno presodilo, upoštevajoč preostale izvedene dokaze. Pri tem soglaša tudi z oceno nekonsistentnosti tožnikove izpovedbe, ki je bila večkrat v nasprotju s trditvami, podanimi v predhodnih vlogah.4

9. Neutemeljena so pritožbena navajanja, da toženec trditev o dodatno naročenih delih ni prerekal. V vseh vlogah je tožnikove navedbe v celoti prerekal, tiste, ki jih je priznal, pa je izrecno navedel (na primer, da sta se naknadno dogovorila še za popravilo obrabljenih ležajev vlečne prikolice in menjavo kalužne črpalke, itd.). Prav tako je neutemeljen dvom v določitev vrednosti urne postavke in časa trajanja dodatnih del. Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev skrbno pojasnilo že v točkah 23 - 26 obrazložitve in se pri tem – upoštevajoč določbo 642. člena OZ – upravičeno oprlo na izvedensko mnenje (in nenazadnje na podane tožbene trditve).5 Samo s pavšalnim pritožbenim nasprotovanjem takšni oceni pa tožnik ne more uspeti.

10. V nasprotju s pritožbenimi navedbami je tožnik v dopolnitvi tožbe kot tudi zaslišan izpovedal, da naj bi toženec dodatno naročil še dve blazini po meri in podporno kolo6 ter zatrdil, da je bilo v prvotnem dogovoru zajeto čiščenje plovila, menjava koleščka in montaža blazin.7 Očitki o prekoračeni trditveni podlagi so neutemeljeni. Med drugim je prvostopenjsko sodišče v 10. točki obrazložitve ugotovilo, da v tožbi ni zatrjeval nameščanja nosilca sedeža, in opozorilo, da se pomanjkljiva trditvena podlaga ne more nadomestiti s tožnikovim zaslišanjem. V tem delu je pritožba sama s seboj v nasprotju, saj graja ugotovitev prvostopenjskega sodišča, ki jo hkrati sama zatrjuje, in sicer, da nameščanje nosilca sedeža ni bilo nikoli vtoževano.

11. Tožnik v pritožbi pojasni, da je bilo delo, ki je bilo izvedeno po podizvajalcu, že poravnano v sklopu materialnih stroškov del po prvotnem dogovoru. Zato so tovrstni pritožbeni očitki nerelevantni, pritožbeno sodišče pa se do njih ne opredeljuje.

12. Ker je dokazna ocena dovolj skrbna, celovita in smiselna ter temelji na pravilnih materialno pravnih izhodiščih, je izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna. Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

13. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Odločitev o pritožbenih stroških je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

1 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju: ZPP. 2 Prvostopenjsko sodišče se do prepričljivosti izvedenskega mnenja skrbno opredeli v 26. točki obrazložitve sodbe. 3 Tako na l. št. 255. 4 Tako je na primer v tožbi zatrjevano, da je bilo dogovorjeno plačilo 2.000 EUR brez potrebnega materiala in rezervnih delov, tožnik pa je zaslišan izpovedal, da teh 2.000 EUR predstavlja tako plačilo materiala kot dela za čiščenje, poliranje, antifouling, menjavo koleščka in eno blazino (l. št. 70). Prav tako se v istem delu izpovedbe vidi nasprotje v navedbi obsega prvotno dogovorjenih del, kamor tožnik sam všteje menjavo koleščka in blazine. Medtem pa v tožbi naročilo blazin in podpornega kolesa zatrjuje kot _dodatno naročeni_ deli. Tožnik je med drugim izpovedal, da je bil za prvotna dela dogovorjen pavšalni znesek (l. št. 72). 5 Kot izpostavi tudi prvostopenjsko sodišče, je dodatna dela ovrednotilo po takšni urni postavki, kot jo je vtoževal tožnik. 6 Tako na l. št. 73. 7 Tako izhaja iz l. št. 70 in 72.