Jedro

V obravnavanem primeru ne gre za ugotovitev, da sodišče prve stopnje sploh še ni izvajalo dokazov v smeri, ki jo nakazuje razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje. Gre samo za dodatno razčiščevanje spornega dejanskega stanja s pomočjo delodajalca, za pridobitev dodatne medicinske dokumentacije (zdravstvenega kartona) in za dodatno zaslišanje izvedenca, kar pomeni, da pritožbeno sodišče lahko samo popravi oziroma dopolni dejansko stanje, za katerega meni, da še ni dovolj razčiščeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. I-5009327 z dne 3.3.2004 ter da se pri njej ugotovi I. kategorija invalidnosti. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Zoper sklep sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. V pritožbi je navajala, da bi moralo sodišče v primeru, če je bilo mnenja, da dokazni postopek sodišča prve stopnje ni bil popoln, samo dopolniti postopek v skladu z določbami 30. člena ZDSS-1, ne pa zadeve vračati v odločanje sodišču prve stopnje. Zato je menila, da je bila sodba sodišča prve stopnje razveljavljena iz neutemeljenih razlogov. Zato je predlagala, da sodišče pritožbi ugodi in zadevo vrne v postopek sodišču druge stopnje.

Pritožba je bila ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Uradni list RS, št. 2/2004) in v zvezi z določbo prvega odstavka 344. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) ter v zvezi s določbo 366. člena ZPP vročena nasprotni stranki.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi prvega odstavka 30. člena ZDSS-1 sodišče druge stopnje ne sme razveljaviti izpodbijane sodbe in zadeve vrniti v novo sojenje zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali bistvene kršitve določb pravdnega postopka, s katero je sodišče prve stopnje na podlagi obravnave odločilo o zahtevku, če je nepravilnost mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oziroma izvedbo dokazov oziroma drugih procesnih dejanj na obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Po določbi drugega odstavka 30. člena ZDSS-1 je zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi v novo sojenje v nasprotju z določbo prvega odstavka istega člena dovoljena pritožba.

Iz zakonskega besedila izhaja, da se s to določbo ne uvaja možnost neke splošne pritožbe zoper sklepe sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vračanju zadeve v novo sojenje. Zoper take sklepe je pritožba dovoljena iz razloga, določenega v ZDSS-1, ta razlog pa je bistvena kršitev določb pravdnega postopka, do katere je prišlo zato, ker sodišče ni upoštevalo določbe prvega odstavka 30. člena ZDSS-1 o tem, da ni dovoljena razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, če je mogoče nepravilnosti, ki so se primerile v postopku, popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oziroma izvedbo drugih procesnih dejanj na obravnavi pred sodiščem druge stopnje.

Vrhovno sodišče ne soglaša z oceno pritožbenega sodišča, da bi bilo bolj smotrno, če se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da to samo dopolni dejansko stanje. V obravnavanem primeru ne gre za ugotovitev, da sodišče prve stopnje sploh še ni izvajalo dokazov v smeri, ki jo nakazuje sklep sodišča druge stopnje. Gre samo za dodatno razčiščevanje spornega dejanskega stanja s pomočjo delodajalca, gre za pridobitev dodatne medicinske dokumentacije (pridobitev zdravstvenega kartona) in za dodatno zasliševanje izvedenca, kar pomeni, da pritožbeno sodišče lahko samo popravi oziroma dopolni dejansko stanje, za katerega meni, da še ni dovolj razčiščeno. Ni dovolj prepričljivo stališče pritožbenega sodišča, da lahko pride do situacije, ko bo sodišče samo izvajalo dokaze glede na določbo 62. člena ZDSS-1. To pomeni, da ni zakonskih pogojev, da bi sodišče druge stopnje zadevo vračalo v novo sojenje sodišču prve stopnje (ker samo ne bi moglo popraviti nepravilnosti) in da bilo tudi smotrno, da sodišče druge stopnje na obravnavi pred sodiščem druge stopnje samo ugotavlja dejansko stanje, ki v postopku do sedaj, po njenem mnenju, še ni bilo povsem razčiščeno. Tako stališče je utemeljeno posebej zato, ker je po določbi prvega odstavka 30. člena ZDSS-1, vrnitev sodišču prve stopnje v novo sojenje mišljena samo kot izjema, ne pa kot pravilo za odločanje na drugi stopnji.

Zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi drugega odstavka 30. člena ZDSS-1 in ob smiselni uporabi določb ZPP, predvsem tretje točke 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 354. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v obravnavo in novo sojenje sodišču druge stopnje.