Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz očitanih pavšalnih kršitev je razvidno nestrinjanje z oceno izvedenca, da pri tožnici ni potrebna razbremenitev krajšega delovnega časa. Tožeča stranka namreč vztraja, da zraven stvarnih razbremenitev v okviru njene preostale delovne zmožnosti potrebuje še časovno razbremenitev krajšega delovnega časa 4 ur. Odločitev o specialnosti izvedenca je predmet formalno procesnega vodstva in sodišče je pravilno v postopek pritegnilo sodnega izvedenca specialista medicine dela, prometa in športa. Odločilnega pomena za pravilno presojo delovne zmožnosti, je poznavanje različnih poklicev delovnih mest znotraj teh poklicev in zdravstvenih zahtev za zasedbo teh delovnih mest, kar sodi ravno v specialnost medicine dela.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. zadeve ... št. dosjeja ... z dne 26. 9. 2017 in št. zadeve ... št. dosjeja ... z dne 1. 2. 2018 ter da se tožečo stranko razvrsti v III. kategorijo invalidnosti. Zaradi posledic bolezni se ji prizna pravica do razporeditve na ustrezno delo s stvarnimi razbremenitvami v krajšem delovnem času 4 ure dnevno. Hkrati je odločilo, da nosi vsaka stranka svoje stroške postopka.
2. Zoper sodbo je tožeča stranka po pooblaščencu vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - ZPP). Predlaga, da sodišče izpodbijano sodbo spremeni in v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da sodbo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Opozarja na tožničine zdravstvene težave in izpostavi, da se ji le-te ob obremenitvah pri delu v polnem delovnem času še poslabšujejo. Slednje potrjuje tudi dejstvo, da je že daljši čas v bolniškem staležu. Tudi njena osebna zdravnica meni, da je zmožna le dela v krajšem delovnem času in da se samo z ergonomsko ureditvijo delovnega mesta ne da odstraniti vzroka za zmanjšano delovno zmožnost. Odsvetovanega dela na prostem oziroma posledično izpostavljenosti UV žarkom, ni mogoče zagotoviti na njenem delovnem mestu, na katero je razporejena, saj to delovno mesto ne zagotavlja ugodnih mikroklimatskih pogojev. UV žarki prehajajo namreč tudi skozi običajno okensko steklo in povzročajo okvare kože, kar je jasno tudi izvedencu. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Predmet sodne presoje je dokončna odločba tožene stranke št. zadeve ... št. dosjeja ... z dne 26. 9. 2017 v zvezi z odločbo št. zadeve ... št. dosjeja ... z dne 1. 2. 2018 glede zavrnitve priznanja novih pravic iz invalidskega zavarovanja.
5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo zatrjevanih niti drugih procesnih kršitev iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodba vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, ki temeljijo na pravilnih materialnopravnih izhodiščih, strinja pa se z dejanskimi ugotovitvami in stališči sodišča prve stopnje.
6. Iz očitanih pavšalnih kršitev je razvidno nestrinjanje z oceno izvedenca, da pri tožnici ni potrebna razbremenitev krajšega delovnega časa. Tožeča stranka namreč vztraja, da zraven stvarnih razbremenitev v okviru njene preostale delovne zmožnosti potrebuje še časovno razbremenitev krajšega delovnega časa 4 ur. Odločitev o specialnosti izvedenca je predmet formalno procesnega vodstva in sodišče je pravilno v postopek pritegnilo sodnega izvedenca specialista medicine dela, prometa in športa. Odločilnega pomena za pravilno presojo delovne zmožnosti, je poznavanje različnih poklicev delovnih mest znotraj teh poklicev in zdravstvenih zahtev za zasedbo teh delovnih mest, kar sodi ravno v specialnost medicine dela.1
7. Tožeča stranka se je seznanila s pisnim izvedenskim mnenjem, zaradi vztrajajočih pripomb s strani tožeče stranke, pa je sodišče v okviru spoštovanja 5. člena ZPP sodnega izvedenca še zaslišalo.2 Ugotovljeno je bilo, da lahko tožeča stranka glede na njeno zdravstveno stanje opravlja delo s stvarnimi razbremenitvami, vendar je potrebno, da ji delodajalec takšno delovno mesto tudi zagotovi. Ali in na kakšen način bo delodajalec te omejitve upošteval pri prilagoditvi oziroma premestitvi tožeče stranke na drugo zanjo ustrezno delovno mesto, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v 13. točki obrazložitve sodbe pa ni in ne more biti predmet tega socialnega spora. Delodajalec bo moral preveriti ali lahko tožnici ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto (na katerem upošteva vse omejitve, ki so bile tožnici z odločbo priznane). V kolikor ji takšnega dela ne zmore zagotoviti, ji skladno s 40. členom Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Ur. l. RS št. 167/2007 s spremembami) po predhodni pridobitvi mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi,3 obstoječo pogodbo o zaposlitvi odpove.
8. Ob upoštevanju jasnega, popolnega in celovitega mnenja, ki ga je sodišče pravilno sprejelo kot podlago za svoje dejanske zaključke in to argumentirano pojasnilo v 13. točki obrazložitve sodbe, je bilo ugotovljeno, da gre pri tožnici za zmanjšano delovno zmožnost, v okviru katere lahko opravlja ustrezno delo, upoštevajoč vsebinske razbremenitve v polnem delovnem času.4
9. Samo nestrinjanje in nezadovoljstvo tožeče stranke s podanim izvedenskim mnenjem, pa izvedenskemu mnenju avtomatično ne odvzame veljave ter vzpostavi razlog za imenovanje drugega izvedenca. Sodišče ni moglo slediti ugotovitvi tožeče stranke, da njena osebna zdravnica meni, da lahko delo opravlja le v krajšem delovnem času, saj kot je že izpostavil sodni izvedenec, osebni zdravnik ni tisti, ki bi podajal oceno preostale delovne zmožnosti, saj za to ni pristojen niti usposobljen.
10. Na podlagi 353. člena ZPP je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje. Hkrati je pritožbeno sodišče odločilo, da stroške pritožbe nosi tožeča stranka sama.
1 Tudi v sodni praksi je ustaljeno stališče, da so ravno izvedenci takšne specialnosti najbolj primerni za podajo mnenj o delovni zmožnosti (VSRS sodba VIII Ips 257/2015 z dne 5. 4. 2015). 2 Tožeča stranka je tako imela možnosti sodelovati pri ustnem zastavljanju vprašanj sodnemu izvedencu. 3 Procesna predpostavka ter pogoj za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. 4 Kot je tožena stranka odločila z odločbo št. ... z dne 22. 12. 2016 (prvi odstavek 126. člena ZPIZ-2 izrecno določa, da na podlagi invalidnosti pridobljene pravice trajajo dokler traja stanje invalidnosti na podlagi katerega je bila določena pravica pridobljena).