Jedro

Vabilo na glavno obravnavo po 1. točki 1. odstavka 332. člena ZPP ni vabilo na zaslišanje strank.

4. in 5. točka 2. odstavka 332. člena ZPP nista kršeni, če tožeča stranka v tožbi navede, da je bilo podnajemno razmerje v pogodbi le podaljšano ter da zahteva plačilo stroškov do izteka pogodbe. Če potem iz predloženega računa izhaja, od kdaj dalje stroški niso bili plačani, je tožbeni zahtevek sklepčen in dejstva tudi niso v nasprotju z dokazi.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi izostanka, s katero je toženi stranki naložilo, da mora tožeči plačati 300 DEM v tolarski protivrednosti na dan plačila in 41.475,00 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi in pravdnimi stroški. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in prvostopno sodbo potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožena stranka. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji trdi, da je bilo v postopku zmotno uporabljeno določilo 1., 4. in 5. točke prvega odstavka 332. člena ZPP. Tako toženka ni bila v redu povabljena na prvi narok za glavno obravnavo, ker ni prejela vabila za zaslišanje stranke. Utemeljenost zahtevka nadalje ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, pa so tudi v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožnica. Iz kontrolnega obračuna porabljene električne energije izhaja, da se nanaša na čas od 6.10.1991 do 23.3.1992, in ne od 1.1.1992 do 31.3.1992. Zato predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sodbi spremeni in predlog za izdajo sodbe na podlagi izostanka zavrne.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Tožena stranka v reviziji uveljavlja tiste ugovore, ki jih je že neuspešno uveljavljala v pritožbenem postopku. To so kršitve 1., 4. in 5. točke prvega odstavka 332. člena ZPP. Enako kot pritožbeno sodišče tudi revizijsko sodišče ugotavlja, da nobena od navedenih kršitev ni bila storjena.

Vabilo na glavno obravnavo po 1. točki prvega odstavka 332. člena ZPP ni vabilo na zaslišanje strank. V redu povabljen je tisti, ki je dobil vabilo za glavno obravnavo osebno, in sicer vsaj 8 dni pred glavno obravnavo. Da je takšno vabilo tožena stranka prejela, je ugotovilo že sodišče druge stopnje in tožena stranka temu v reviziji ne oporeka.

Sodišče druge stopnje je tudi obrazložilo, zakaj šteje, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, na katera se tožbeni zahtevek opira, in da ta dejstva niso v nasprotju s predloženimi dokazi. Sodišče je pravilno upoštevalo navedbo iz tožbe, da je bilo podnajemno razmerje 1.1.1992 le podaljšano, ter da je tožnica v tožbi zahtevala plačilo porabljene električne energije do konca marca 1992, ne da bi navedla od kdaj dalje. S tem ko je potem dolgovani znesek in obdobje, v katerem elektrika ni bila plačana, dokazovala s predloženim obračunom z dne 26.3.1992, sta bila izpolnjena oba pogoja za izdajo sodbe na podlagi izostanka in tako določbi 4. in 5. točke 1. odstavka 332. člena ZPP pravilno uporabljeni.

S pravilno uporabo navedene 4. točke 1. odstavka 332. člena ZPP pa odpade tudi ugovor o nesklepčnosti zahtevka. Če pa zahtevek ni nesklepčen, tudi revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan.

Glede na navedeno reviziji ni bilo mogoče ugoditi in jo je revizijsko sodišče, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).