Jedro

Pooblastilo za zastopanje, ki je bilo priloženo odgovoru na tožbo, je v imenu tožene stranke pravilno podala vršilka dolžnosti izvršne direktorice. Na podlagi tega pooblastila je odvetnik v imenu tožene stranke vložil odgovor na tožbo, tako da niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo predlog za izdajo zamudne sodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predloga tožeče stranke za izdajo zamudne sodbe z dne 3. 2. 2011 in 30. 5. 2011. Tožeča stranka se je pritožila zoper sklep iz vseh pritožbenih razlogov po določbi prvega odstavka 338. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/1999 in spremembe). Navaja, da tožena stranka ni pravilno imenovala B.B. za vršilko dolžnosti izvršne direktorice tožene stranke. Za njeno imenovanje ni bila sklicana seja izvršilnega odbora v skladu z določbo 29. člena statuta. Vršilka dolžnosti izvršne direktorice je bila imenovana na dopisni seji izvršilnega odbora tožene stranke dne 6. 8. 2010, kar ni pravilno, saj statut ne ureja dopisne seje. Poleg tega imenovana vršilka dolžnosti izvršne direktorice ni izpolnjevala tudi formalnih pogojev za vodenje in zastopanje tožene stranke. Iz teh razlogov odvetnik, ki je v obravnavani zadevi vložil odgovor na tožbo, ni imel pooblastila tožene stranke za takšno procesno opravilo, saj pooblastila ni podpisala njena zakonita zastopnica. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da izda zamudno sodbo oziroma izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče pravilno odločilo, ko je zavrnilo predloga za izdajo zamudne sodbe. B.B. je bila pooblaščena, da je v času do imenovanja novega izvršnega direktorja opravljala takšna dela in naloge s polnimi pooblastili. Sodišče je to dejstvo ugotovilo tudi z zaslišanjem članov izvršilnega odbora. Po določbi 13. člena statuta ima oseba, ki nadomešča izvršnega direktorja tožene stranke, v času nadomeščanja vsa pooblastila za vodenje in zastopanje društva. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in v celoti potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da vsebuje izpodbijani sklep v odločilnih dejstvih pravilne dejanske in pravne razloge. Sodišče prve stopnje je na ugotovljeno stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Poleg tega tako v zvezi z izvedenim postopkom kot z izdanim sklepom ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere je opozorila pritožba in na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato pritožbeno sodišče na tožničine pritožbene navedbe še odgovarja z naslednjimi dejanskimi in pravnimi razlogi: V zadevi gre za presojo vprašanja, če je pooblastilo za zastopanje tožene stranke v tem sporu podala zakonita oseba, ki je bila v spornem času pristojna za zastopanje in vodenje tožene stranke. Po določbi prvega odstavka 76. člena ZPP je lahko pravdna stranka vsaka fizična in pravna oseba. Tožena stranka je po svoji statusni obliki društvo in je pravna oseba. V skladu z določbo 5. člena Zakona o društvih (Ur. l. RS, št. 61/2006 in spremembe) zastopa društvo oseba, določena s temeljnim aktom društva. Tožena stranka ima kot temeljni akt statut, ki v 12. členu določa, da jo zastopa izvršni direktor, ta pa lahko za zastopanje v posameznih zadevah pooblasti njenega predsednika ali delavca sekretariata. Po določbi 13. člena statuta nadomešča med začasno odsotnostjo izvršnega direktorja za to določen delavec sekretariata, ki ima v času nadomeščanja vsa pooblastila nadomeščenca. V skladu z določbo 50. člena statuta voli izvršnega direktorja izvršilni odbor tožene stranke.

Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo v izpodbijanem sklepu, da je bilo pooblastilo odvetniku tožene stranke za zastopanje v tem sporu z dne 11. 10. 2010 (list. št. 19), ki je bilo priloženo odgovoru na tožbo, pravilno podano s strani B.B. kot vršilke dolžnosti izvršne direktorice tožene stranke. V tej zvezi je izvršilni odbor tožene stranke že dne 5. 8. 2010 (torej pred podajo spornega pooblastila) na dopisni seji (priloga B7) odločil, da opravlja B.B. v času do imenovanja novega izvršnega direktorja takšna dela in naloge s polnimi pooblastili. Prejšnji izvršni direktorici B.A. je namreč prenehalo delovno razmerje z dnem 31. 7. 2010, zaradi česar je bila tožena stranka primorana izvesti postopek imenovanja osebe, pristojne za (začasno) vodenje in zastopanje tožene stranke.

Zato pritožbeno sodišče sprejema ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da je tožena stranka na dopisni seji izvršilnega odbora dne 5. 8. 2010, kar so v svojih izpovedbah potrdili tudi člani tega odbora, pravilno imenovala B.B. za vršilko dolžnosti izvršne direktorice tožene stranke do imenovanja novega izvršnega direktorja. Izvršilni odbor je imel podlago za takšno odločitev v določbi petnajste alinee 31. člena statuta. Ker je imela imenovana vršilka dolžnosti izvršne direktorice skladno z določbo drugega odstavka 12. člena statuta vsa pooblastila za zastopanje in vodenje tožene stranke, je bila upravičena izdati pooblastilo odvetniku za zastopanje tožene stranke v tem delovnem sporu. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo pooblastilo za veljavno ter v posledici takšne ugotovitve pravilno zavrnilo oba predloga tožnice za izdajo zamudne sodbe.

Ker niso podani pritožbeni razlogi, niti ne razlogi, na katere se je moralo paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo tožničino pritožbo in v celoti potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).