8. 9. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Tanje Radujković, Maribor, in drugih, ki jih vse zastopa mag. Ana Poljak, Ankaran, na seji 8. septembra 2022

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 8. člena in 31. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 142/20 in 82/21) ter za oceno ustavnosti in zakonitosti Sklepa o uporabi ukrepov, ki jih določa Zakon o nalezljivih boleznih, pri nalezljivi bolezni COVID-19 (Uradni list RS, št. 117/20), se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 204/20, 20/21, 59/21, 64/21 in 103/21), Odredbe o izvajanju posebnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 za osebe, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 11/21, 64/21, 81/21, 99/21 in 115/21), ter Odloka o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 5/21) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudniki izpodbijajo v izreku tega sklepa navedene predpise in zatrjujejo neskladje z 2., 8., 14., 15., 16., 18., 34., 35., 41. in 49. členom ter tretjim odstavkom 51. člena in 63. členom Ustave. Pojasnjujejo, da vlagajo pobudo predvsem kot osebe, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja, ter da nasprotujejo določitvi ukrepa obveznega testiranja na virus SARS-CoV-2 in načinu njegovega izvajanja v praksi, sklicujoč se na različne pravne akte. Navajajo, da Odredba o izvajanju posebnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 za osebe, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju Odredba), ni zakon, temveč predpis izvršilne veje oblasti, ki kot tak ne sme posegati v osnovne človekove pravice in temeljne svoboščine. Odredba o izvajanju posebnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 za osebe, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju Odredba), naj kot podzakonski predpis ne bi imela takšne narave, da bi lahko določala obveznost medicinskega posega oziroma testiranja. Odredba in Uredba naj bi kršili načelo zakonitosti. Odlok o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (v nadaljevanju Odlok) naj formalnopravno ne bi pomenil razglasitve izrednega stanja, čeprav naj bi se v praksi dogajalo prav to. Vlada naj ne bi utemeljila stanja epidemije nalezljive bolezni. Pobudniki navajajo, da Zakon o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju ZNB) v 8. členu ne določa bolezni COVID-19 kot nalezljive bolezni, zaradi katere bi se izvajali ukrepi v skladu s to določbo oziroma ZNB. Tretji odstavek 8. člena ZNB naj bi bil v očitnem neskladju z Ustavo, ker naj bi prenašal pristojnost zakonodajne veje oblasti na izvršilno. Člen 31 ZNB naj bi bil podnormiran. Pobudniki razlagajo, da je Sklep o uporabi ukrepov, ki jih določa Zakon o nalezljivih boleznih, pri nalezljivi bolezni COVID-19 (v nadaljevanju Sklep), ki temelji na tretjem odstavku 8. člena ZNB, nezakonit. Med drugim trdijo, da je pogojevanje pedagoškega dela z nesorazmernim in strokovno neutemeljenim ter posledično škodljivim ukrepom obveznega testiranja na virus SARS-CoV-2 oblika prisilnega oziroma "nesvobodnega" dela ter da ta ukrep spodbuja k neenakosti, nestrpnosti in sovraštvu. Navajajo tudi posledice v primeru napačno ugotovljenega pozitivnega rezultata testa. Ustavnemu sodišču predlagajo, naj izpodbijane predpise razveljavi.

2.Ustavno sodišče je na podlagi prvega in četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) pobudo vročilo organom, ki so izdali izpodbijane predpise – nasprotnim udeležencem. Odgovor oziroma mnenje je poslala Vlada, ki je nasprotovala očitkom pobudnikov in Ustavnemu sodišču predlagala, naj pobudo zavrne. Pobudniki so odgovorili na odgovor oziroma mnenje Vlade, in sicer so mu nasprotovali ter vztrajali pri svojih stališčih.

3.Po drugem odstavku 26. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem pravnem vprašanju. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 8. člena in 31. člena ZNB ter za oceno ustavnosti in zakonitosti Sklepa ne odpira pomembnih (ustavno)pravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

4.Izpodbijani Uredba, Odredba in Odlok so med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehali veljati.[1] V takem primeru Ustavno sodišče v skladu z drugim odstavkom 47. člena ZUstS odloči o ustavnosti oziroma zakonitosti izpodbijanega predpisa, če so izkazani pogoji iz prvega odstavka 47. člena ZUstS, to je, če pobudnik izkaže, da niso bile odpravljene posledice njegove protiustavnosti oziroma nezakonitosti. Ustavno sodišče pobudnikov ni pozivalo, naj izkažejo navedene posledice. Odprava škodljivih posledic, kar je eden od pogojev za nadaljevanje postopka po 47. členu ZUstS, glede na zatrjevano protiustavnost oziroma nezakonitost v obravnavanem primeru namreč že po naravi stvari ni mogoča. Za pobudnike so sporne mikrobiološke preiskave na virus SARS-CoV-2 oziroma odvzemi brisov (testiranje) kot del presejalnih programov po Uredbi in Odredbi. Pri testiranju na virus gre za nepovratne postopke in morebitnih posledic, tudi če je do njih tedaj prišlo, za nazaj ni mogoče odpraviti. Odlok pa je določal, da se je z njim na območju Republike Slovenije razglasila epidemija nalezljive bolezni COVID-19. Ker ukrepov ni določal, Odlok kot tak tudi ni mogel povzročiti posledic. Do posledic, ki bi jih bilo mogoče odpraviti v smislu 47. člena ZUstS, v obravnavanem primeru torej ni moglo priti.[2] Glede na navedeno pobudniki pravovarstvene potrebe za izpodbijanje neveljavnih predpisov ne morejo izkazati. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUstS pa Ustavno sodišče pobudo zavrže, če niso izpolnjeni pogoji iz 47. člena ZUstS. Ker pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe, Odredbe in Odloka navedenega pogoja ne izpolnjuje, jo je Ustavno sodišče zavrglo (2. točka izreka), ne da bi pozivalo pobudnike v skladu z drugim odstavkom 47. člena ZUstS.

5.Glede na navedeno se Ustavno sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem, ali so izpolnjene druge procesne predpostavke.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka v zvezi s petim odstavkom 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto

Predsednik

[1]Uredba in Odredba sta bili razveljavljeni z Uredbo o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 118/21), Odlok pa je v 2. členu določal, da je začel veljati 17. 1. 2021 in je veljal 60 dni.

[2]Prim. npr. sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-157/98 z dne 15. 3. 2001 (Uradni list RS, št. 28/01, in OdlUS X, 52), 7. in 8. točka obrazložitve, in št. U-I-261/00 z dne 8. 10. 2003, 3. točka obrazložitve, ter odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-116/17 z dne 30. 9. 2020 (Uradni list RS, št. 145/20), 6. točka obrazložitve.