Jedro

Izpolnjevanje pogojev po določbah ZTuj-1 mora stranka izpolnjevati in tudi izkazati ob vložitvi prošnje, podatki iz leta 2008 pa bi se do vložitve prošnje za podaljšanje dovoljenja za prebivanje, vložene v letu 2011, lahko bistveno spremenili. Zato je pravilno ravnanje organa prve stopnje, ko je tožnika pozval na predložitev dokazov (pogodba o zaposlitvi, potrdilo delodajalca o višini plače v neto znesku za zadnje tromesečje). Na posledice nesodelovanja je bil tožnik pravilno tudi opozorjen.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je organ prve stopnje ustavil postopek podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje tujca – tožnika (1. točka izreka), odredil, da mora tožnik zapustiti Republiko Slovenijo v roku 15 dni od dokončnosti sklepa (2. točka izreka) in odločil, da ni stroškov postopka (3. točka izreka). Postopek je bil ustavljen na podlagi določbe drugega odstavka 67. člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-1) po kateri se šteje, da je prosilec umaknil prošnjo za podaljšanje začasnega prebivanja, če kljub opozorilu pristojnega organa v postavljenem roku ne predloži dokazov, ki jih je na podlagi navedenega zakona dolžan priložiti svoji prošnji. Tožnikovo pritožbo je Ministrstvo za notranje zadeve zavrnilo z odločbo št. 2141-38/2011-2 (121-11) z dne 28. 3. 2011. Tožnik se ne strinja z odločitvijo tožene stranke in predlaga, naj sodišče odpravi tako sklep organa prve stopnje kakor tudi odločbo Ministrstva za notranje zadeve. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V tožbi navaja, da v roku 30 dni ni predložil zahtevanih dokumentov, ker je pričakoval, da bo uslužbenka upravne enote, katera vodi predmetni postopek, vpogledala v spis, v katerem se vodi postopek pridobivanja dovoljenja za stalno prebivanje, ter iz njega pridobila vso potrebno dokumentacijo. Meni pa tudi, da so zahtevani dokumenti (pogodba o zaposlitvi ter potrdilo delodajalca o višini plače v neto znesku za zadnje tri mesece) takšne narave, katere bi skladno z določilom 175. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) moral pridobiti upravni organ sam. Dejstvo je, da tako pogodbo o zaposlitvi kot podatke glede višine plače lahko upravni organ pridobi pri uradnih inštitucijah in sicer Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS) ter na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZPIZ). Pojasnjuje tudi, da ima veljavno dovoljenje za delo za obdobje od 29. 11. 2010 do 28. 11. 2012, kar je razvidno iz odločbe Zavoda RS za zaposlovanje z dne 27. 1. 2011. Iz potrdila o zaposlitvi in izplačanih plačah z dne 3. 2. 2011 pa izhaja, da je res zaposlen v podjetju A. d.n.o., ter da prejema plačo v znesku 735,00 EUR (bruto) oziroma 536,26 EUR (neto). Predlaga, naj ga sodišče zasliši ter vpogleda v dovoljenje za delo z dne 27. 1. 2011, napravi poizvedbe pri Zavodu RS za zaposlovanje in vpogleda v potrdilo o izplačanih plačah z dne 3. 2. 2011. Hkrati s tožbo je zahteval tudi izdajo začasne odredbe, o kateri je sodišče že odločilo s sklepom opr. št. I U 881/2011 z dne 18. 5. 2011 in zahtevo zavrnilo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo poudarja, da je iz podatkov, ki jih upravni organ prve stopnje pridobi po uradni dolžnosti s strani ZZZS razvidno le, po kateri pravni podlagi je oseba vključena v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja in za katero obdobje je zavarovana. Navedeni podatki pa ne zadostujejo za ugotovitev ali oseba izpolnjuje pogoj iz 3. odstavka 27. člena ZTuj-1. Zato je dokazno breme glede izpolnjevanja teh pogojev na strani tujca. Predlaga, naj sodišče izpodbijano tožbo zavrne.

Tožnik v pripravljalni vlogi vztraja pri tožbenih navedbah in še poudarja, da s strani upravne enote ni bil opozorjen, da lahko predloži tudi eventuelne druge podatke oziroma vire dohodkov, kar ponovno kaže na upravičen očitek, da ni bil seznanjen z določili ZTuj-1. K 1. točki izreka: Tožba se zavrne.

Glede na določbo 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) je sodišče odločalo o pravilnosti in zakonitosti sklepa organa prve stopnje. Po citiranem členu namreč v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. V obravnavani zadevi vsebinsko odločitev vsebuje sklep organa prve stopnje.

Po presoji sodišča je pravilna odločitev organa prve stopnje, ko je na podlagi 67. člena ZTuj-1 tožnikovo prošnjo štel za umaknjeno. V zadevi ni sporno, da je bil tožnik z dopisom z dne 24. 11. 2010 pozvan, naj prošnjo v roku 30 dni dopolni z manjkajočimi dokazili, in sicer veljavno pogodbo o zaposlitvi ter potrdilom delodajalca v višini plače v neto znesku za zadnje tromesečje. Opozorjen je bil tudi, da v kolikor v postavljenem roku zahtevanih dokazil ne bo predložil, lahko zaprosi za podaljšanje roka, prav tako je bil opozorjen, da bo v nasprotnem primeru upravni organ njegovo nesodelovanje štel za umik prošnje, kakor to določa 67. člen ZTuj-1. Sporno tudi ni, da tožnik zahtevanih dokumentov ni predložil. Stališče tožnika, da bi moral upravni organ pridobiti zahtevana dokazila iz spisa, v katerem se odloča o njegovi prošnji za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, ni pravilno. Tožnik je vse podatke res že predložil ob podaji prošnje za stalno prebivanje leta 2008, vendar je prošnjo za podaljšanje začasnega prebivališča vložil dne 24. 11. 2010. Izpolnjevanje pogojev po določbah ZTuj-1 mora stranka izpolnjevati in tudi izkazati ob vložitvi prošnje, podatki iz leta 2008 pa bi se do vložitve prošnje za podaljšanje dovoljenja za prebivanje, vložene v letu 2011, lahko bistveno spremenili. Zato je pravilno ravnanje organa prve stopnje, ko je tožnika pozval na predložitev dokazov (pogodba o zaposlitvi, potrdilo delodajalca o višini plače v neto znesku za zadnje tromesečje). Na posledice nesodelovanja je bil tožnik pravilno tudi opozorjen.

Sodišče se ne strinja s stališčem tožnika, da bi moral organ prve stopnje postopati po določbi 175. člena ZUP in pridobiti zahtevana dokazila od ZZZS in ZPIZ. Pogodba o zaposlitvi ni podatek uradne evidence, prav tako pa niso podatki uradne evidence osebni dohodki po posameznih mesecih. S pogodbo o zaposlitvi razpolagata delodajalec in delavec, podatki o plači pa se ZPIZ ne sporočajo po posameznih mesecih. Zato je bila odločitev organa prve stopnje, da je breme predložitve teh dokazov na strani tožnika, pravilna.

Tožnik tudi zmotno meni, da je bilo nepravilno ravnanje organa prve stopnje, ker ga ni opozoril, da lahko višino sredstev za preživljanje izkaže tudi na drugi način kot s predložitvijo spornih podatkov. To na odločitev ne vpliva, saj tožnik v tožbi ne zatrjuje, da podatkov o višini sredstev sam ne bi mogel predložiti in bi lahko sredstva za preživljanje izkazoval na drug način, pa za to ni vedel. Ravno nasprotno, tožnik je podatke o izplačani plačah k tožbi celo predložil. Ker je sodišče ugotovilo, da je odločitev prvostopenjskega organa pravilna in zakonita, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Sodišče je odločilo na seji brez glavne obravnave na podlagi 2. alineje prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je presodilo, da izvedba dokazov, ki jih je predlagal tožnik, ne bi pripeljala do drugačne odločitve. Po povedanem bi moral tožnik izpolnjevanje pogojev za stalno prebivanje s predložitvijo vseh listin izkazati najmanj po tem, ko je bil na to pozvan.

K 2. točki izreka: Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem vsaka stranka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi.