14. 4. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., Republika Ž., ki jo zastopa dr. B. B. B., odvetnik v Ljubljani, na seji senata dne 28. marca 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1494/2003 z dne 30. 3. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je to sodišče zavrnilo tožbo zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve o zavrnitvi pritožbe zoper ugotovitev, da se C. C. (pritožničin oče) po predpisih, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in nasl. – ZDRS), ni štel za jugoslovanskega državljana. Vrhovno sodišče je pritrdilo stališču Upravnega sodišča in upravnih organov, da je v obravnavanem primeru treba državljanstvo C. C. v smislu tretjega odstavka 63. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. – v nadaljevanju ZDen) ugotavljati po določbah drugega odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list DFJ, št. 64/45 in Uradni list FLRJ, št. 54/46 in nasl. – v nadaljevanju ZDrž/45). Pritrdilo je tudi presoji, da pritožnica domneve nelojalnosti ni izpodbila, in zavrnilo pritožbene navedbe o neustavnosti zakonske domneve o nelojalnosti.

2.Pritožnica zatrjuje, da je izpodbijana sodba v nasprotju s Konvencijo o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida (Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92), da nasprotuje splošnim načelom mednarodnega prava in načelu enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) ter da krši pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pravico do povračila škode (26. člen Ustave), pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave) in domnevo nedolžnosti (27. člen Ustave). Navaja, da njen oče ni bil sovražnik slovenskega naroda in da se ni pregrešil zoper njegove interese. Dejstvo, da je optiral, ker ni želel živeti pod italijansko oblastjo, in da se je preselil v Nemčijo, naj še ne bi pomenilo, da je bil nelojalen. Pritožnica meni, da je stališče, ki na upravičenca oziroma na njegovega pravnega naslednika prelaga breme izpodbijanja domneve nelojalnosti, v nasprotju z Ustavo in s Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Navaja, da v civiliziranih in pravnih državah velja domneva nedolžnosti, dokler se ne dokaže krivda, in da dokazov, s katerimi bi lahko izpodbila domnevo nelojalnosti, ne more predložiti zaradi časovne odmaknjenosti dogodkov in ker so relevantne priče že pokojne. Meni, da so postopki tedanjih oblasti dejansko pomenili etnično čiščenje, ki ga je najprej izvajal okupator, nato pa zmagovalec. Zato in glede na splošni pravni namen poprave krivic s sprejemom ZDen naj bi bila stališča sodišča v izpodbijani odločbi arbitrarna (22. člen Ustave).

B.

3.Dejstvo, da gre za odločitev o predhodnem vprašanju v postopku denacionalizacije, samo po sebi ne utemeljuje kršitev pravice do povračila škode iz 26. člena Ustave in pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Kršitev teh človekovih pravic bi bila namreč podana, če bi izpodbijana sodna odločba temeljila na kakšnem pravnem stališču, ki bi bilo nesprejemljivo z vidika 26. ali 33. člena Ustave. Izpodbijana odločitev o ugotovitvi državljanstva pa ne temelji na pravnem stališču, ki bi se nanašalo na pravico do odškodnine ali na pravico do zasebne lastnine.

4.Pritožnica ustavno pritožbo utemeljuje z razlogi, s katerimi izraža svoje nestrinjanje z domnevo nelojalnosti oseb, za katere se jugoslovansko državljanstvo ugotavlja po določbah drugega odstavka 35. člena ZDrž/45. Pritožnica sama navaja, da ji je znana odločba št. U-I-23/93 z dne 20. 3. 1997 (Uradni list RS, št. 23/97 in OdlUS VI, 43), s katero je Ustavno sodišče presodilo, da določbe prvega in drugega odstavka 9. člena ter tretjega odstavka 63. člena ZDen in uporaba določbe drugega odstavka 35. člena ZDrž/45, niso v neskladju z Ustavo. Ker je zakonodajalec v drugem stavku tretjega odstavka 63. člena ZDen zapovedal, da pristojni organ v postopku ugotavljanja državljanstva ne vodi dokaznega postopka in ne dokazuje nelojalnosti osebe, bi razlaga, po kateri bi ta določba pomenila domnevo lojalnosti, pomenila enako kot če bi bila določena fikcija lojalnosti. To bi privedlo do ugotovitve, da so vse osebe nemške narodnosti jugoslovanski državljani, saj so bili pogoji iz drugega odstavka 35. člena ZDrž/45 določeni kumulativno. Takega namena pa zakonodajalcu ni mogoče pripisati že zato, ker iz drugega odstavka 9. člena ZDen jasno izhaja, da je za priznanje statusa denacionalizacijskega upravičenca osebam, ki niso bile vpisane v evidenco državljanov, treba ugotoviti, ali obstajajo razlogi iz drugega odstavka 35. člena ZDrž/45. Očitek pritožnice o kršitvi načela enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave je torej očitno neutemeljen.

5.Domneva nelojalnosti po tretjem odstavku 63. člena ZDen v zvezi z drugim odstavkom 35. člena ZDrž/45 ne pomeni ugotovitve krivde za kaznivo ravnanje, kot zmotno meni pritožnica. Zato tudi ne more pomeniti kršitve domneve nedolžnosti iz 27. člena Ustave. Po presoji Ustavnega sodišča v odločbi št. U-I-23/93 pa je ustavno dopustno, da zakonodajalec izhaja iz domneve nelojalnosti, ker ima za to podlago v zgodovinsko utemeljenih okoliščinah, če hkrati ne prepoveduje posamezniku, da v postopku uveljavljanja svojih pravic dokazuje nasprotno (47. do 49. točka obrazložitve odločbe št. U-I-23/93).

6.Po navedenem je očitno neutemeljen tudi očitek pritožnice o arbitrarnosti izpodbijane sodne odločbe in s tem očitek o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave. S pavšalnimi očitki o kršitvah EKČP, Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida in o nasprotovanju splošnim načelom mednarodnega prava pa ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti.

7.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan