Jedro

V sporu o "ureditvi medsebojnih razmerij", ki se je nanašal na lastništvo nepremičnin, med katerimi je bila tudi sporna nepremičnina, sta stranki sklenili sodno poravnavo. Ker je bila z njo zajeta tudi sporna nepremičnina, je podana procesna ovira iz 308. člena ZPP. Tožeča stranka namreč tožbenega zahtevka ne opira na dejstva, ki bi nastala po sklenitvi sodne poravnave.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, s katero je tožeča stranka zahtevala ugotovitev, da je lastnica parcele št. 233 k.o. ..., ter da ji tožena stranka omogoči vknjižbo lastninske pravice na tej parceli. Tožečo stranko je zavezalo, da mora toženi stranki povrniti 199.200 SIT pravdnih stroškov.

Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Soglaša s stališčem, da je bila o spornem predmetu že sklenjena sodna poravnava.

Zoper ta sklep je tožeča stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (pojasnjuje sicer, da vlaga revizijo "zaradi zmotne uporabe materialnega prava in posledično bistvenih kršitev določb pravdnega postopka", vendar zaradi zavrženja tožbe zaradi procesne ovire sodišči prve in druge stopnje materialnega prava sploh nista uporabljali). Navaja, da je pri zapisu sodne poravnave pomotoma izpadla parcela št. 233 k.o. ... Pravdni stranki sta bili prej ena pravna oseba, s sodno poravnavo pa sta delili nepremičnine. Tožeča stranka je šele kasneje, po preteku treh mesecev od sklenitve sodne poravnave ugotovila, da je z njenega seznama pomotoma izpadla sporna parcela. Več kot očitno je, da je šlo tu za pisno napako. Sodišče bi moralo upoštevati, da je tožeča stranka sporno nepremičnino tudi lastninila.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, vendar ta nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

V sporu o "ureditvi medsebojnih razmerij", ki se je nanašal na lastništvo nepremičnin, med katerimi je bila tudi sporna nepremičnina (parcela št. 233 k.o. ...), sta stranki sklenili sodno poravnavo. Ker je bila z njo zajeta tudi sporna nepremičnina, je podana procesna ovira iz 308. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.- ZPP). Tožeča stranka namreč tožbenega zahtevka ne opira na dejstva, ki bi nastala po sklenitvi sodne poravnave (pač pa na trditve, da je prišlo pri zapisu poravnave do pomote, kar je lahko le podlaga za tožbo za razveljavitev sodne poravnave po 392. in 393. členu ZPP). Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo. Revizija zoper sklep, s katerim je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, je tako neutemeljena.