Jedro

Tudi odločba, ki morda še ni pravnomočna, je lahko izvršljiva in predstavlja izvršilni naslov v skladu z določbo 1. točke 2. odstavka 145. člena ZDavP-2. Izvršilni naslov je tudi seznam izvršilnih naslovov, v katerem mora biti za posamezen izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti in znesek ter zamudne obresti za vsako vrsto davka posebej (9. točka 2. odstavka 145. člena ZDavP-2).

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožnik izpodbija sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva z dne 15. 5. 2008, s katerim mu je davčni organ naložil izvršbo dolžnega zneska DDV, stroškov izvršbe in obresti, ki znaša v celotnem znesku 89.503,19 EUR. Obveznosti so razvidne iz seznama izvršilnih naslovov št. DT 42912-8495/2008-2 (09072-02) z dne 15. 5. 2008, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa. Davčna izvršba se opravi z rubežem denarnih sredstev tožnika pri računu Nove kreditne banke Maribor. Glavnica dolga znaša 87.953,04 EUR, zamudne obresti do 15. 5. 2008 znašajo 1.529,29 EUR, stroški davčne izvršbe znašajo 20,86 EUR, tako da celotni dolg znaša 89.503,19 EUR. Iz knjigovodskih evidenc davčnega organa izhaja, da tožnik v predpisanem roku ni poravnal obveznosti, razvidnih iz seznama izvršilnih naslovov, zato je v skladu z določbo 143. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06 in 125/08, v nadaljevanju ZDavP-2) davčni organ začel davčno izvršbo. Davčni organ začne izvršbo z izdajo sklepa o davčni izvršbi, ki se izda na podlagi 1. odstavka 145. člena ZDavP-2. Na podlagi izvršilnega naslova, v skladu z določbo 9. točke 2. odstavka 145. člena ZDavP-2 je izvršilni naslov tudi seznam izvršilnih naslovov, v katerem mora biti za posamezen izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti in znesek ter zamudne obresti za vsako vrsto davka posebej. Pri poravnavi dospelih obveznosti za zavezanca za davek iz njegovih dohodkov, terjatev, premoženja in premoženjskih oz. materialnih pravic ima dospela davčna obveznost v skladu s 1. odstavkom 94. člena ZDavP-2 absolutno prednost pred ostalimi dospelimi obveznostmi zavezanca za davek, ki se izterjujejo, razen pred dospelimi obveznostmi iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi prizadetega zdravja, odškodnine zaradi izgube delovne zmožnosti ali odškodnine zaradi smrti preživljanca. Od davkov, ki jih tožnik ni plačal v predpisanem roku, se v skladu s 1. odstavkom 96. člena ZDavP-2 plačajo tudi zamudne obresti. V skladu s 3. odstavkom 96. člena ZDavP-2 se od zamudnih obresti, ki jih tožnik ni plačal in od denarnih kazni, glob in stroškov postopka pobiranja davka, zamudne obresti ne zaračunavajo. Po določbi 3. odstavka 157. člena ZDavP-2 vložena pritožba ne zadrži začete davčne izvršbe.

Drugostopni davčni organ je z odločbo št. DT-499-29-322/2008-2 z dne 28. 7. 2008 pritožbo tožnika zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je dolg, ki je predmet davčne izvršbe, razviden iz seznama izvršilnih naslovov št. DT 42912-8495/2008-1 (09072-02) z dne 15. 5. 2008, ki je tudi sestavni del izpodbijanega sklepa. Terja se plačilo dolga iz naslova DDV po odločbi št. DT 0610-36/2007-7-0905-30 z dne 28. 1. 2008, ki je postala izvršljiva dne 13. 3. 2008 in po obračunu DDV za davčno obdobje januar do marec 2008, ki je postal izvršljiv dne 1. 5. 2008, ter pripadajoče zamudne obresti kakor tudi stroški davčne izvršbe. Izpodbijani sklep ima vse sestavine, ki jih določa 151. člen ZDavP-2 v povezavi z določbo 145. člena ZDavP-2. V zvezi z ugovorom krajevne nepristojnosti prvostopnega organa je drugostopni organ navedel, da iz upravnih spisov izhaja, da je bil v registru davčnih zavezancev prenos iz Davčnega urada Maribor v Davčni urad Ptuj opravljen dne 27. 5. 2008, po izdaji in vročitvi izpodbijanega sklepa. Tako je sklep izdal krajevno pristojen davčni urad. Navedbe v zvezi s pravnomočnostjo odločbe št. DT 0610-36/2007-7-0905-30 z dne 28. 1. 2001 za ta postopek niso pomembne. Navedena odločba še ni pravnomočna, vendar na postopek davčne izvršbe to ne vpliva, saj je bistveno, da je odločba izvršljiva in njena izvršitev ni bila odložena oz. ni bilo dovoljeno obročno plačilo dolga. Vloga za odlog izvršbe ne predstavlja ovire za postopek davčne izvršbe. Šele če bi bilo vlogi za odlog izvršbe ugodeno v času, za katerega ni bila izvršba odložena, postopek izvršbe ne bi bil mogoč. Tega pa v konkretnem primeru ni bilo. Obrazložitev izpodbijanega sklepa pa ima tudi vse sestavine, ki jih po ZDavP-2 mora vsebovati.

Tožnik se z odločitvijo davčnih organov ne strinja. V tožbi navaja, da je izpodbijani sklep izdal nepristojen organ, saj je tožnik s sklepom z dne 25. 1. 2008, ki je bil vpisan v register oz. javno objavljen 27. 3. 2008, sedež prenesel na naslov ..., kar izhaja iz registra in tožbi priložene dokumentacije. Tožnik v nadaljevanju navaja vsebino določbe 40. člena Zakona o davčni službi (Uradni list RS, št. 1/07). Sprememba sedeža tožnika je bila v sodnem registru vpisana in objavljena že 27. 3. 2008 ter tako spada v krajevno pristojnost Davčnega urada Ptuj. Ker je sklep izdal krajevno nepristojen davčni urad, je izpodbijani sklep nezakonit. Tožnik izpodbija sklep tudi iz razlogov, ker je neobrazložen oz. nezadostno obrazložen in ga ni mogoče preizkusiti. Z izpodbijanim sklepom se izterjujejo tudi obveznosti, ki so bile tožniku naložene z odločbo št. DT 0610-36/2007-7-0905-30 z dne 28. 1. 2008, ki je po mnenju tožnika povsem očitno nepravilna. Zoper njo je vložil tudi pritožbo. Tako odločba ni pravnomočna. Tožnik je vložil tudi predlog za odlog izvršitve izpodbijane odločbe. Tudi o tem še ni bilo odločeno. Davčni organ je s sklepom št. DT 0610-36/2007-9-0905-30 z dne 3. 3. 2008 zavrgel vlogo za izdajo obrazložene odločbe o oceni zakaj je ali ni verjetno, da bi tožnik uspel s svojo pritožbo zoper odmerno odločbo. Tožnik meni, da bi davčni organ v obrazložitvi izpodbijanega sklepa moral pojasniti, zakaj izterjuje obveznosti, naložene z odločbo, ki še ni pravnomočna in zakaj meni, da pritožbi ne bi bilo mogoče ugoditi. Izpodbijani sklep je po svoji naravi sklep o dovolitvi izvršbe. Zato morajo biti v njegovi obrazložitvi pretehtani pritožbeni argumenti. V skladu z navedenim je izpodbijani sklep neobrazložen in ga ni mogoče preizkusiti. Tožnik sodišču predlaga, da izpodbijan sklep in drugostopno odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje, tožnika pa tudi oprosti plačila sodnih taks.

Drugostopni organ v odgovoru na tožbo vztraja pri svojih navedbah v izpodbijanem sklepu in razlogih za odločitev in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Dne 1. 1. 2007 je pričel veljati Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1), ki v 13. členu določa, da Upravno sodišče Republike Slovenije odloča po sodniku posamezniku ali v senatu, skladno z določbami tega zakona. Ker gre v predmetni zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje in so tako izpolnjeni pogoji iz 3. alineje 2. odstavka 13. člena ZUS-1, je sodišče odločilo po sodniku posamezniku.

Sodišče je o zadevi odločalo brez glavne obravnave na podlagi 59. člena ZUS-1. Za odločitev pravno relevantna dejstva med strankama namreč niso sporna.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijanega sklepa in upravnih spisov je sodišče ugotovilo, da je izpodbijani prvostopni sklep pravilen in zakonit. Prvostopni in drugostopni organ sta za svojo odločitev navedla tudi prave in utemeljene razloge. Zato se sodišče glede tožbenih ugovorov, ki so enaki pritožbenim v sklicuje nanje in jih v sodbi ne ponavlja, v skladu z določbo 2. odstavka 71. člena ZUS-1 .

V predmetni zadevi sodišče presoja zakonitost izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva z dne 15. 5. 2008, katerega sestavina je tudi seznam izvršilnih naslovov št. DT 42912-8495/2008-1 (09072-02) z dne 15. 5. 2008. Iz citiranega seznama izvršilnih naslovov je razvidno, da je predmet izvršbe obveznost na podlagi odločbe št. DT 0610-36/2007-7-0905-30 z dne 28. 1. 2008, ki je postala izvršljiva dne 13. 3. 2008, in po obračunu DDV za davčno obdobje januar do marec 2008, ki je postal izvršljiv dne 1. 5. 2008, ter pripadajoče zamudne obresti kakor tudi stroški davčne izvršbe. V skladu z določbo 9. točke 2. odstavka 145. člena ZDavP-2 je izvršilni naslov tudi seznam izvršilnih naslovov, v katerem mora biti za posamezen izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti in znesek ter zamudne obresti za vsako vrsto davka posebej. Po presoji sodišča ima tako navedeni seznam izvršilnih naslovov vse sestavine, ki jih nalaga predhodno citirana določba ZDavP-2. Tožnikov ugovor, da izpodbijani sklep ni ustrezno obrazložen in da ga ne more preizkusiti, je pavšalen in ga tožnik ni podkrepil z argumenti. Po presoji sodišča ima v skladu z določbo 151. člena ZDavP-2 izpodbijani sklep vse sestavine, ki jih taksativno našteva navedena določba, je tudi ustrezno obrazložen z navedbo pravne podlage in ugotovitvijo, da tožnik spornega dolga ni poravnal, česar tožnik tudi ne prereka. Kot izvršilni naslov je med drugim navedena odločba št. DT 0610-36/2007-7-0905-30 z dne 28. 1. 2008, ki je postala izvršljiva dne 13. 3. 2008, za katero tožnik v tožbi ugovarja, da je nepravilna ter da je zoper navedeno odločbo tudi vložil pritožbo. Kot je tožniku pravilno pojasnil davčni organ, je tudi odločba, ki morda še ni pravnomočna, lahko izvršljiva in predstavlja izvršilni naslov v skladu z določbo 1. točke 2. odstavka 145. člena ZDavP-2. Ker je izpodbijan sklep o izvršbi pravilen in zakonit, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških upravnega spora temelji na določbi 1. in 4. odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na določbi 73. člena ZUS-1.