Jedro

Imetništvo pomeni samo določeno pooblastilno razmerje do stvari, kar pa tožena stranka glede na razloge izpodbijanega sklepa in podatke spisa ni niti zatrjevala. Trditve tožene stranke v zvezi z okoliščinami po drugem odstavku 418. člena Obligacijskega zakonika (OZ) na zaključek o obstoju pooblastilnega razmerja v zvezi s spornim stanovanjem, torej da se je tožeča stranka dolžna ravnati po navodilih odstopnika terjatve, ne morejo vplivati, sodišče prve stopnje pa je pravilno obrazložilo, da pravica do posesti v posesornem sporu ni pravno relevantna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanih delih (I., II., III. In V. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

III. Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni od prejema tega sklepa tožeči stranki povrniti 280,00 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugotovilo, da je tožena stranka A. A. motila posest in uporabo tožeče stranke B. B., stanovanja v izmeri 27,12 m2, v 1. nadstropju v stanovanjski hiši ..., tisto stanovanje, ki v naravi stoji na navedenem naslovu v 1. nadstropju in je prvo na desni strani gledano od vhoda, s tem, da je neugotovljenega dne v času od 22. 12. 2018 do 5. 1. 2019 na vhodnih vratih v to stanovanje zamenjala ključavnico (I. točka izreka), sklenilo, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni izročiti tožeči stranki ključe vhodnih vrat zamenjane ključavnice na stanovanju, navedenem v točki I izreka (II. točka izreka), da se toženi stranki v bodoče prepoveduje z motilnimi dejanji, kot so navedena v točki I izreka, ali kakšnimi drugimi dejanji, ki imajo enak pomen, motiti tožnikovo posest in uporabo stanovanja, navedenega in opisanega v točki I izreka (III. točka izreka), v presežku, to je v delu, kjer tožeča stranka zahteva ugotovitev motenja v njeni mirni posesti stanovanja, navedenega in opisanega v točki I izreka, je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo (IV. točka izreka) ter toženi stranki naložilo, da v roku 8 dni tožeči stranki povrne 2.252,87 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku tega roka dalje do plačila (V. točka izreka).

2. Navedeno odločitev s pravočasno pritožbo izpodbija tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom in s 424. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Zatrjuje, da se je sodišču prve stopnje pripetila bistvena kršitev določb postopka, saj bi moralo tožbeni zahtevek brez obravnavanja zavreči. V zvezi s tem zatrjuje, da v tožbi postavljen tožbeni zahtevek ni bil sposoben za obravnavanje, da je tožeča stranka kasneje spremenila istovetnost tožbenega zahtevka, da je tožena stranka temu nasprotovala, sodišče pa je spremembo tožbe kljub temu dopustilo. Očita tudi zmotno uporabo materialnega prava ter v zvezi s tem izpostavlja, da tožeča stranka ni posestnik stanovanja, ki je predmet te pravde, temveč je kvečjemu njegov imetnik, kot to določa 26. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Kot imetnik oblasti nad stanovanjem, nad katerim je imel posest C. C., pa tožeča stranka nima aktivne legitimacije, saj se ne šteje za posestnika in nima posestnega varstva. Poudarja, da je C. C. odstopnik terjatve do Č. Č., tožeča stranka pa njen prevzemnik ter izpostavlja, da tožnik k tožbi ni priložil privolitve Č. Č. o izročitvi zastavljenega stanovanja njemu kot prevzemniku in je tako zastavljena stvar (stanovanje) ostala pri odstopniku. Ob tem še zatrjuje, da je sodišče prve stopnje povsem napačno ugotovilo dejansko stanje ter izpostavlja, da so tako tožena stranka kot tudi obe predlagani priči (D. D. in E. E.) skladno izpovedali, da so dne 20. 11. 2018 vstopili v predmetno stanovanje tako, da je E. E. prevrtal ključavnico na vhodnih vratih v stanovanje ter istega dne o tem obvestili tudi tožečo stranko. Pojasnjuje, da toženec s pričama ni usklajeval izjav pred obravnavo, zato je povsem logično, da je prihajalo do razhajanj glede podrobnosti, saj se ljudje po letu in pol ne spominjamo povsem natančno vsake besede ter vsakega ravnanja. Pri tem pa opozarja, da so vendarle vsi trije skladno izpovedali, da so na dan, ko so sklepali nove pogodbe z najemniki, to je 20. 11. 2018, prišli v hišo ter tedaj celotno hišo prevzeli v posest, predmetno stanovanje konkretno s prevrtanjem ključavnice in namestitvijo nove ključavnice, v praznem stanovanju pa je E. E. pustil tudi svoje orodje. Zatrjuje, da je dopis tožene stranke tožniku dne 1. 12. oziroma 4. 12. bil potreben zaradi primopredaje stanovanja, ki se običajno opravlja z izročitvijo ključev in s sestavo zapisnika ob sami primopredaji. Ker je tožeča stranka že 20. 11. 2018 izvedela, kdo je prevrtal ključavnico na vratih stanovanja, katerega imetnik je bila, je tožba vložena dne 24. 1. 2019 vložena izven prekluzivnega 30 dnevnega roka ter je zato prepozna. Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrže oziroma podredno zavrne, vse z ustrezno stroškovno posledico. Priglaša pritožbene stroške.

Tožena stranka je dne 19. 11. 2021 vložila tudi dopolnitev pritožbe, ki pa je vložena po izteku pritožbenega roka ter je zato sodišče druge stopnje ne sme upoštevati.

3. V odgovoru na pritožbo tožeča stranka nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške, nastale z vložitvijo odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je kljub navedbi v obravnavani pritožbi tožene stranke, da izpodbija sklep sodišča prve stopnje z dne 10. 9. 2021 v celoti, štelo, da ga izpodbija le v zanjo neugodnem delu, to je točki I, II, III in V izreka.

6. Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je tožeča stranka na pripravljalnem naroku dodala pojasnilo že zahtevanega, in sicer je pri v t. 1 tožbenega zahtevka opisu stanovanja v izmeri 27 m2 v prvem nadstropju v stanovanjski hiši ..., dodala še vejico in zapis „tisto stanovanje, ki v naravi stoji na navedenem naslovu v 1. nadstropju in je prvo na desni strani gledano od vhoda, v tožbenem zahtevku pod točko 3 pa pojasnilo že zahtevanega, in sicer je „takšnimi“ dodala še motilnimi dejanji, kot so navedena v tč. 1 tožbenega zahtevka ter že napisanemu ″kakšnimi drugimi dejanji″ dodala še vejico in zapis „ki imajo enak pomen“. Pritožbeno sodišče potrjuje razloge sodišča prve stopnje, da je ob zgoraj povzetem pojasnjevanju in dopolnjevanju že zahtevanega, tožeča stranka na pripravljalnem naroku le dopolnila svojo tožbo. Ker skladno z določbo tretjega odstavka 184. člena v zvezi s 424. členom ZPP tožba ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, če zmanjša tožbeni zahtevek ali če spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega zahtevek ni spremenjen, pritožba bistveno kršitev postopka očita neutemeljeno, saj za dopolnitev tožbe privolitev tožene stranke ni potrebna.

7. Pritožba se neutemeljeno zavzema za zaključek, da je tožeča stranka le detentor predmetnega stanovanja. Skladno z določbo 26. člena SPZ tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo za drugega in je dolžan ravnati se po njegovih navodilih, nima posesti (imetnik). Imetništvo pomeni samo določeno pooblastilno razmerje do stvari1, kar pa tožena stranka glede na razloge izpodbijanega sklepa in podatke spisa ni niti zatrjevala. Trditve tožene stranke v zvezi z okoliščinami po drugem odstavku 418. člena Obligacijskega zakonika (OZ)2 na zaključek o obstoju pooblastilnega razmerja v zvezi s spornim stanovanjem, torej da se je tožeča stranka dolžna ravnati po navodilih odstopnika terjatve, ne morejo vplivati, sodišče prve stopnje pa je pravilno obrazložilo, da pravica do posesti v posesornem sporu ni pravno relevantna.

8. Pritožba neutemeljeno graja dokazno oceno sodišča prve stopnje in dokazne zaključke o času storitve motilnega dejanja. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je po mnenju pritožbenega sodišča celovita in prepričljiva. Kot izhaja iz obrazložitve v točkah 22. - 33., je sodišče prve stopnje pri dokazni oceni sledilo metodološkemu napotku iz 8. člena ZPP, ki določa, da o tem, katera dejstva štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega dokaznega postopka. Sodišče je dokazno ocenilo tako izpoved tožeče stranke, tožene stranke ter ostalih zaslišanih prič kot tudi predložene listinske dokaze. Glede na obrazložitev izpodbijanega sklepa je sicer pritrditi pritožbi, da so tako tožena stranka kot tudi priči D. D. in E. E. izpovedali, da je do motilnega dejanja prišlo dne 20. 11. 2018, vendar pa iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja tudi, da so tožeča stranka in priče F. F. ter G. G. skladno izpovedale, da je tožeča stranka bila v spornem stanovanju še dne 22. 12. 2018, da je nato odšla na dopust, se v stanovanje vrnila 5. 1. 2019 in ugotovila, da ne more več odkleniti vrat. Ker iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja tudi, da je iz dopisa z dne 1. 12. 2018 (ki ga je dolžnik prejel dne 4. 12. 2018) razvidno, da je toženec s tem dopisom tožnika pozval na predajo ključev, iz elektronskega dopisa tožniku z dne 26. 12. 2018 pa, da mu je toženec prepovedal vstop v stanovanjsko stavbo na naslovu ..., je sodišče prve stopnje povsem prepričljivo zaključilo, da je bil tožnik nazadnje v spornem stanovanju dne 22. 12. 2018 in da je dne 5. 1. 2019 izvedel za motilno dejanje, saj je slediti razlogom izpodbijanega sklepa, da je nelogično, da bi toženec tožnika pozval na predajo ključev stanovanja, če bi prvotno ključavnico na vratih spornega stanovanja uničil in vstopil vanj že 20. 11. 2018. Pritožbena trditev, da je s tem želel le formalno primopredajo stanovanja sodišča druge stopnje ne prepriča, zlasti ob prepričljivih nadaljnjih razlogih sodišča prve stopnje, da v kolikor bi toženec že dne 20. 11. 2018 tožnika seznanil o tem, da so vstopili v njegovo stanovanje, verjetno ne bi prepovedoval tožniku vstopa v hišo še dne 26. 12. 2018, kot to izhaja iz toženčevega elektronskega dopisa tožniku.

9. Dejanski zaključki sodišča prve stopnje so prepričljivi in pravilni in ob navedenem materialnopravnem izhodišču, da sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pri tem pa nista pomembni pravica do posesti in dobrovernost posestnika (prvi odstavek 33. člena SPZ) dajejo podlago za zaključek, da je bila tožena stranka tista, ki je z odstranitvijo ključavnice in nastavitvijo nove ključavnice na vrata spornega stanovanja motila tožečo stranko v dotedanjem izvrševanju posesti ter da je tožeča stranka tožbo zaradi motenja posesti, vloženo dne 24. 1. 2019, vložila znotraj 30 dnevnega prekluzivnega roka iz 32. člena SPZ. Vsled navedenemu se pritožba neutemeljeno zavzema za zaključek, da je tožba v predmetni zadevi bila vložena prepozno.

10. Ob obrazloženem je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna in ker tudi niso podane tiste kršitve in nepravilnosti, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom in 424. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih potrdilo (2. točka 365. člena v zvezi s 424. členom ZPP).

11. Pritožbeno sodišče je v skladu s prvim odstavkom 165. člena v zvezi s 424. členom ZPP odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora sami nositi svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen v zvezi s 424. členom ZPP). Ker je odgovor na pritožbo, na katerega je bila tožeča stranka pozvana z dopisom sodišča bil potreben, je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške, nastale z njegovo vložitvijo. Sodišče druge stopnje jih je odmerilo po stroškovniku skladno z Odvetniško tarifo (OT), in sicer je toženi stranki priznalo stroške v zvezi s sestavo odgovora na pritožbo 375 točk (1. točka tar. št. 21 v zvezi s prvo alinejo 2. točke tar. št. 18 OT), 2 % materialnih stroškov (7,5 točk) ter 22 % DDV (84,15 točk), kar ob vrednosti točke 0,6 EUR znese 280,00 EUR stroškov odgovora na pritožbo, ki jih mora v roku 8 dni tožeči stranki povrniti tožena stranka, v primeru zamude skupaj z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1 M. Juhart in ostali avtorji, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2004, str. 166. 2 Odstopnik sme zastavljeno stvar izročiti prevzemniku le, če zastavitelj v to privoli; sicer ostane stvar pri odstopniku, da jo hrani za prevzemnika (drugi odstavek 418. člena OZ).