Jedro

Iz dokumentacije v spisu ne izhaja, da bi o zahtevi tožnika za izločitev sodnika odločala predsednica sodišča. O tožnikovi zahtevi sodba tudi nima nobenih razlogov in se je v tem delu ne more preizkusiti. Odločitev o izločitvi pa vpliva na samo odločbo, kajti kot je to določeno v 74. členu ZPP, v primeru, če gre za izločitev po 6. točki 70. člena tega zakona, lahko sodnik opravlja nadaljnja dejanja, razen izdaje odločbe, s katero se postopek pred tem sodiščem konča.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke številka: ... z dne 20. 10. 2022 in na izdajo upravne odločbe o neprekinjenem tožnikovem vpisu v evidenci brezposelnih oseb od 28. 8. 2015 dalje.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da sodnik ni bil pristojen izdati predmetno sodbo. Dne 13. 5. 2024 je namreč vložil obrazloženo zahtevo za izločitev sodnika tako pri vodenju kot tudi pri odločanju v postopku. Potrebno je upoštevati prvi odstavek 74. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).1 Takoj ko je sodnik ali sodnik porotnik izvedel, da se zahteva njegova izločitev, bi moral prenehati z vsakim nadaljnjim delom v tej zadevi. Če gre za izločitev po 6. točki 70. člena ZPP ali če sodnik oceni, da je zahteva za izločitev po 1. do 5. točki 70. člena tega zakona očitno neutemeljena, lahko opravlja nadaljnja dejanja, razen izdaje odločbe, s katero se postopek pred tem sodiščem konča. Pravdna dejanja, ki jih opravi izločen sodnik ali sodnik porotnik na podlagi drugega stavka prvega odstavka 74. člena ZPP, od vložitve zahteve za njegovo izločitev nimajo pravnega učinka. V nadaljevanju navaja, da že iz same odločitve pritožbenega sodišča opr. št. Psp 23/2024 jasno izhaja, da ga je razpravljajoči sodnik prikrajšal za pravno varstvo v konkretni zadevi in je pri tem zavestno ignoriral 157. člen Ustave RS. Nadalje omenja še druga ravnanja sodnika prve stopnje, kot tudi potek samega postopka v zvezi z vpisom v evidenco Zavoda za zaposlovanje od 28. 8. 2015 dalje. Sodnik se ne more šteti za zakonitega sodnika, saj tožniku ni dostavljen procesni sklep, na osnovi katerega bi bil iz vodenja in odločanja v postopku izločen sodnik A. A. Prav tako ne obstaja sklep, s katerim bi pritožbeno sodišče odredilo ponovni postopek pred drugim sodnikom sodišča prve stopnje. Tudi glede same vsebine odločitve jo tožnik izpodbija tako zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kot tudi zmotne uporabe materialnega prava.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)2 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni navedlo nobenih razlogov v zvezi s predlogom tožnika za izločitev sodnika iz vodenja postopka ter nadaljnjega odločanja.

5. Tožnik je 13. 5. 2024 sodišču posredoval zahtevo za izločitev sodnika sodišča prve stopnje po 6. točki 70. člena ZPP, kjer je določeno, da sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Skladno s prvim odstavkom 73. člena ZPP o zahtevi stranke za izločitev odloča predsednik sodišča. 6. Iz dokumentacije v spisu ne izhaja, da bi o zahtevi tožnika za izločitev sodnika odločala predsednica sodišča. O tožnikovi zahtevi sodba tudi nima nobenih razlogov in se je v tem delu ne more preizkusiti. Odločitev o izločitvi pa vpliva na samo odločbo, kajti kot je to določeno v 74. členu ZPP, v primeru, če gre za izločitev po 6. točki 70. člena tega zakona, lahko sodnik opravlja nadaljnja dejanja, razen izdaje odločbe, s katero se postopek pred tem sodiščem konča. 7. Iz zapisnika o prvem naroku glavne obravnave z dne 13. 5. 2024 sicer izhaja, da je sodnik sprejel sklep, da se zahteva za ponovno izločitev predsednika senata zavrže kot nerazumljiva, prepozna, nepopolna in nedovoljena (šesti odstavek 72. člena ZPP). Zoper sklep iz prejšnjega odstavka ni posebne pritožbe, kar pomeni, da se sme v takem primeru, glede na določbo drugega odstavka 363. člena ZPP, sklep sodišča prve stopnje izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo. Tožnik na naroku ni bil prisoten in se s sklepom sploh ni seznanil. Do navedenega se tudi v pritožbi ni mogel opredeliti, kajti sodba s tem v zvezi nima razlogov.

8. Pritožbeno sodišče v zvezi z izločitvijo, ki jo je podal tožnik in sklepom sodnika o zavrženju predloga za izločitev pojasnjuje, da tudi če je bilo enkrat o izločitvi že odločeno, da to ne pomeni, da stranka kasneje ne bi mogla ponovno vložiti nove zahteve za izločitev sodnika. Pri presoji ali so izpolnjeni procesni pogoji za vsebinsko obravnavo predloga je potrebno upoštevati, da je od prve zahteve za izločitev sodnika, ki jo je tožnik podal 16. 10. 2023, pa do druge zahteve dne 13. 5. 2024, bilo opravljenih kar nekaj procesnih dejanj, nenazadnje je bila zadeva tudi že obravnavana pred pritožbenim sodiščem, kjer je bil sklep o zavrženju tožbe razveljavljen in je bila zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.3

9. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. V novem sojenju bo potrebno najprej odločiti o predlogu za izločitev sodnika in odločitev ustrezno obrazložiti.

10. Ugotovljene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pritožbeno sodišče glede na naravo ne more samo odpraviti (preizkus odločitve, za katero v izpodbijani sodbi ni navedenih razlogov, ni mogoč). Za razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje se je odločilo kljub določbi drugega odstavka 354. člena ZPP, saj glede na dosedanji potek postopka ne bo povzročila kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004. 3 Glej sklep Psp 23/2024 z dne 27. 3. 2024.