Jedro

Obseg terjatve mora biti v izvršilnem naslovu določen ali vsaj po objektivnih merilih določljiv, tako da se lahko izvrši in da je vsaka zamenjava izključena. Kadar gre za terjatev iz naslova zamudnih obresti, mora ta iz izvršilnega naslova določno izhajati, tako da je navedeno, da ima upnik pravico do zamudnih obresti, od česa točno in od kdaj te tečejo, določljiva lahko ostane le obrestna mera, kadar se ta opira na vsakokratno veljavno obrestno mero zakonitih zamudnih obresti. V delu, kjer je dogovorjeno upravičenje upnika do ostalih pripadkov, pa tej zahtevi ne zadosti.

Sama zakonska podlaga za upravičenje upnika do procesnih obresti (381. člen Obligacijskega zakonika) zaradi načela formalne legalitete in zahteve po obstoju izvršilnega naslova, podlage za njihovo izterjavo v izvršilnem postopku ne nudi.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v III. točki izreka razveljavi, sicer pa se pritožba zavrne in sklep v I. točki izreka potrdi.

II. Upnica sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka ugovoru druge dolžnice zoper sklep o izvršbi delno ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo, predlog za izvršbo zavrnilo, razveljavilo opravljena dejanja in postopek ustavilo v delu, kjer je bila dovoljena izvršba za izterjavo zamudnih obresti od neplačanih obresti v znesku 4.535,14 EUR od 1. 9. 2015 dalje do plačila. V preostalem delu je ugovor druge dolžnice zavrnilo (II. točka izreka). V III. točki izreka je sklenilo, da upnica sama krije stroške odgovora na ugovor dolžnice.

2. Sklep s pravočasno pritožbo po pooblaščencu upnica izpodbija v I. in III. točki izreka. Nasprotuje zaključku sodišča, da podlage za izterjavo procesnih obresti upnica v izvršilnem naslovu nima. Tako iz šestega odstavka 2. člena pogodbe izhaja, da terjatev vključuje ne samo glavnico, pogodbene in zamudne obresti, temveč tudi stroške izterjave dolga in ostale pripadke. Meni, da pojem ostalih pripadkov vključuje tudi procesne obresti. Dalje meni tudi, da je upravičena do povračila stroškov odgovora na ugovor. Zahteva še povrnitev stroškov pritožbe.

3. Druga dolžnica na pritožbo upnice ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Višje sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

6. Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (prvi odstavek 17. člena ZIZ). Pri odločanju o predlogu za izvršbo mora ugotoviti, ali predložena listina predstavlja katero izmed v zakonu predvidenih listin, ki so lahko izvršilni naslov, ali le ta izpolnjuje pogoje za izvršljivost, ali je le ta po vsebini primeren za izvršbo ter ali je dolžnikova obveznost možna in dopustna. Izvršilni naslov mora biti na podlagi 21. člena ZIZ primeren za izvršbo, kar pomeni, da mora poleg navedb strank obsegati tudi predmet, vrsto, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Obveznost, ki se nalaga v izpolnitev dolžniku, mora biti določena oziroma določljiva in mora izhajati iz izvršilnega naslova, na katerega je izvršilno sodišče, v skladu z načelom formalne legalitete, vezano. Za določljivost morajo biti podani elementi, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, kaj mora dolžnik dati, storiti ali dopustiti. Primerna opredelitev obveznosti v izvršilnem naslovu ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, in od izvršilnega sodišča ne sme, zaradi zgoraj opisanega načela formalne legalitete, terjati dodatnega vsebinskega odločanja. V izvršilnem postopku je namreč sodišče vezano na izvršilni naslov, zato ne more upniku prisoditi manj ali kaj drugega, kot izhaja iz izvršilnega naslova, prav tako pa ne more presojati pravilnosti in zakonitosti le-tega, ter vanj posegati.

7. V izpodbijanem delu je sodišče prve stopnje zaključilo, da upnik izvršilnega naslova za procesne obresti od neplačanih obresti v znesku 4.535,14 EUR (pogodbene obresti, natekle od glavnice 45.000,00 EUR v času od 3. 6. 2014 do zapadlosti 31. 8. 2015) nima, posledično pa ugovoru druge dolžnice v tem delu ugodilo in zahtevek upnika zavrnilo (2. točka prvega odstavka 55. člena in četrti odstavek 58. člena ZIZ). Takemu zaključku tudi višje sodišče pritrjuje.

8. Obseg terjatve mora biti v izvršilnem naslovu določen ali vsaj po objektivnih merilih določljiv, tako da se lahko izvrši in da je vsaka zamenjava izključena.1 Kadar gre za terjatev iz naslova zamudnih obresti, mora ta iz izvršilnega naslova določno izhajati, tako da je navedeno, da ima upnik pravico do zamudnih obresti, od česa točno in od kdaj te tečejo, določljiva lahko ostane le obrestna mera, kadar se ta opira na vsakokratno veljavno obrestno mero zakonitih zamudnih obresti. Določba iz šestega odstavka 2. člena Pogodbe o prevzemu dolga in Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve s hipoteko z dne 19. 6. 2014, sklenjenega v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa notarke A. A. iz Ljubljane SV 1067/2014 z dne 19. 6. 2014 v delu, kjer je dogovorjeno upravičenje upnika do ostalih pripadkov, pa tej zahtevi ne zadosti. Upravičenje upnika do procesnih obresti od neplačanih pogodbenih obresti, za kar se v pritožbi zavzema upnik, iz tega določila ne izhaja na dovolj določen ali določljiv način, da bi bil tudi v tem delu predloženi notarski primeren za izvršbo (21. člen ZIZ).

9. Sama zakonska podlaga za upravičenje upnika do procesnih obresti (381. člen Obligacijskega zakonika) pa, kot je upnici pojasnilo že sodišče prve stopnje, zaradi načela formalne legalitete in zahteve po obstoju izvršilnega naslova, podlage za njihovo izterjavo v izvršilnem postopku ne nudi.2

10. Upnik s svojo pritožbo tako ni uspel izpodbiti pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, sprejete v izpodbijani I. točki izreka, višje sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep v točki I potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Utemeljena pa je pritožba upnika zoper III. točko izreka, kjer je sodišče prve stopnje sklenilo, da upnica sama krije stroške odgovora na ugovor dolžnice. Z isto vlogo je namreč upnica odgovorila tako na ugovor prve, kot tudi ugovor druge dolžnice, in tako z isto vlogo dejansko podala dva ločena odgovora na dva različna, samostojna ugovora, priglasila pa le (eno) nagrado za odgovor na ugovor v višini 800 odvetniških točk ter pripadajoče materialne stroške in DDV, o čemer je sodišče prve stopnje odločilo že (tudi) s sklepom o ugovoru prve dolžnice z dne 28. 2. 2022. Ker je zahtevek upnika za povrnitev stroškov odgovora na ugovor že obravnavan v drugem sklepu (ki še ni pravnomočen), je podana ovira za (ponovno) odločanje o njem z izpodbijanim sklepom (četrti odstavek 189. člena in 12. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbi upnice zoper III. točko izreka je zato višje sodišče že iz tega razloga ugodilo in izpodbijano odločitev razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ)

12. Ker upnica s pritožbo ni uspela, delni uspeh glede stroškov je le navidezen, saj z njim upnica želenega, to je priznanja stroškov odgovora na ugovor ni dosegla, sama krije svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, in peti odstavek 38. člena ZIZ) 1 Tako V. Rijavec, Izvršljiv notarski zapis, Podjetje in delo – 2010, št. 6 do 7, stran 1143, GV Založba, tč. 5., 2 Tako npr. tudi VSL sklep II Ip 3198/2014 z dne 17. 12. 2014 in VSL sklep I Ip 3183/2014 z dne 15. 10. 2014, prim. tudi sklep VSRS II Ips 58/2005 z dne 23.03.2006.