Jedro

V reviziji tožeča stranka ne more več uveljavljati, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe pravdnega postopka po 1. odst. 354. čl. ZPP, če teh kršitev ni uveljavljala že v pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče združenega dela v Celju je z odločbo ... z dne 14.5.1985 zavrnilo zahtevek F.G. na razveljavitev sklepov disciplinske komisije Ž. z dne 21.12.1983 in njenega delavskega sveta z dne 25.5.1984, na podlagi katerih mu je bil zaradi hujših kršitev delovnih obveznosti po 3. točki 18. člena Pravnika o odgovornosti delavcev (nezakonito razpolaganje z družbenimi sredstvi) in po 7. točki 11. člena omenjenega pravilnika (pridobitev osebne gmotne koristi od poslovne stranke v zvezi z delom) izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Sodišče je pritrdilo stališču disciplinskih organov pravnega prednika sedanjih toženih strank o kršitvah obveznosti in njihovi teži in naravi ter zaključilo, da je bil tožniku zakonito izrečen znani ukrep.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo prvostopno odločitev.

Proti odločbi sodišča druge stopnje je tožnik na podlagi določb 73. člena v zvezi z 21. in 25. členom zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19-780/94) vložil revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga iz 2. točke 1. odstavka 385. člena ZPP (bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 354. člena tega zakona v postopku pred sodiščem druge stopnje) in 3. točke 1. odstavka 385. člena (zmotne uporabe materialnega prava). Odločbi obeh sodišč sta, po mnenju revidenta, pomanjkljivi, saj ne vsebujeta razlogov o odločilnih dejstvih, pa tudi ne razlogov za njun zaključek, da pomeni tožniku očitano nedopustno ravnanje nezakonito razpolaganje z družbenimi sredstvi. Za razjasnitev zadeve bi bilo potrebno vpogledati v kazenski spis Temeljnega sodišča Celje, enota v Celju opr. št. ... Po vpogledu tega spisa bi sodišče lahko prišlo do zaključka, da tožnik ni imel nobene možnosti vplivati na vrstni red izdobave traktorjev. Odločbi sodišča druge in prve stopnje naj se zato razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, v kolikor ju ne bo revizijsko sodišče samo spremenilo.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 35/91, v nadaljevanju ZPP) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo in toženim strankam, kot pravnim naslednicam Ž., ki nanjo niso odgovorile.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče uvodoma opozarja na 3. odstavek 73. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih, s katerim so določene meje preizkusa izpodbijane odločbe. Pooblastilo revizijskega sodišča je omejeno na preizkus izpodbijane odločbe samo v tistem delu, ki se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. To pomeni, da pri revizijah, vloženih po 1. odstavku 73. člena omenjenega zakona, ni dolžno po uradni dolžnosti upoštevati bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP in paziti na pravilno uporabo materialnega prava (386. člen ZPP).

Revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka na drugi stopnji (2. točka 1. odstavka 385. člena ZPP) se nanaša na morebitno pomanjkljivost postopka, ki je tekel pred sodiščem prve stopnje. Takšna kršitev postopka relativnega značaja se laho uveljavlja z revizijo le, če jo je stranka zaman uveljavljala s pritožbo. Sicer pa je mogoče bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 354. člena ZPP uveljavljati le, če so storjene v postopku pred sodiščem druge stopnje. Tožena stranka v pritožbenem postopku ni uveljavljala relativnih procesnih kršitev (izpodbijala je le dokazno oceno in uveljavljala zmotno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava). V reviziji zato ne more več uveljavljati, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe pravdnega postopka po 1. odstavku 354. člena ZPP, če le teh kršitev ni uveljavljala že v pritožbi proti odločbi sodišča prve stopnje.

S trditvami, da so razlogi sodbe nejasni, med seboj v nasprotju in glede odločilnih dejstev pomanjkljivi, pa tožeča stranka smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb ZPP iz 13. toče 2. odstavka 354. člena ZPP, vendar so vsi revizijski očitki v tej smeri le pavšalni. Zato jih revizijsko sodišče ni moglo preizkušati. Pri presoji je bilo revizijsko sodišče tako vezano na bistveno dejansko ugotovitev in sicer, da je tožnik sam, po lastni presoji, mimo vrstnega reda vnaprej sprejetih plačil za istovrstne traktorje z enako opremo, dobavil kupcu A.M. in tako ni ravnal po odredbi oziroma naročilu nadrejenih delavcev, kot je v sodnem postopku zatrjeval (v disciplinskem postopku je izpovedal drugače - priloga B 8 - da so ga k takemu ravnanju prisilili čakajoči kupci). S tem pa je storil kršitev 26. člena zakona o blagovnem prometu, ki je v spornem obdobju veljal (Uradni list SRS, št. 21/77), po kateri je bila tožena stranka dolžna kupcem, ki so vnaprej plačali del kupnine, dobavljati blago po vrstnem redu. Tožnik je torej s traktorji, ki so mu bili zaupani, ravnal v nasprotju z zakonom, kar pomeni, da je nezakonito razpolagal z družbenim premoženjem (in s tem storil očitano kršitev iz 3. točke 18. člena pravilnika o odgovornosti delavcev v združenem delu tožene stranke). Ker je bilo to dokazno podprto ravnanje tožnika pogojeno še s pridobitvijo osebne gmotne koristi oziroma s sprejemanjem daril v zvezi z delom (hujša kršitev delovne obveznosti po 7. točki 11. člena citiranega pravilnika), sta odločitvi sodišč, ki sta vzdržali v veljavi tožniku zakonito izrečeni disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, materialno pravno pravilni. Zato tudi revizijski očitek o zmotni uporabi materialnega prava po 3. točki 1. odstavka 385. člena ZPP ni utemejen.

Z ostalimi revizijskimi trditvami (da je bil kazenski postopek zoper tožnika s skepom Temeljnega sodišča v Celju, enote v Celju ... z dne 21.2.1991 ustavljen in da bi se moral izvesti dokaz z vpogledom v ta spis), pa tožeča stranka izpodbija v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljeno dejansko stanje. To pa v revizijskem postopku ni dovoljeno (3. odstavek 385. člena ZPP).

Ker sta nižji sodišči ob upoštevanju ugotovljenih pravno odločilnih dejstev tudi materialno pravo pravilno uporabili, je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo (393. člen ZPP).

Določbe ZPP, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).