Jedro

Ker je toženka plačala obveznosti do stanovanjske zadruge, ki bi jih moral plačati tožnik, ta pa je s prodajo svojih članskih pravic trdil toženki, da je vse plačal, je toženka, da bi lahko postala članica zadruge, plačala tuj dolg v okoliščinah, predvidenih v določbi 211. člena ZOR. Tako je tožnikova terjatev za plačilo dela kupnine s pobotanjem ugasnila pred pravdo (336. in 337. člen ZOR).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožeče stranke, po katerem naj bi ji bila tožena stranka dolžna plačati tolarsko vrednost zneska 14.000 DEM s pripadki. Pritožbo tožeče stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Tožeča stranka vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožnik vztraja pri tem, da je kril stroške komunalne opremljenosti zemljišča, kar je potrjeno tudi s pričevanjem priče K. Drugačni razlogi v izpodbijani sodbi so torej v nasprotju z navedeno izpovedbo. Nižji sodišči sta kršili postopek, ker zmotno ocenjujeta dokaze. Dokazi, ki so v prid tožniku, niso upoštevani v pravi meri. Listina z dne 4.12.2000, ki jo je predložila toženka, je nepomembna. Njen strošek, ki ga je imela zaradi nakupa zemljišča kot član zadruge, ni v povezavi s predmetom sporne pogodbe. Pri tem ni bilo upoštevano lastnoročno zapisano obvestilo V. W. Neopravičeno je pomešan toženkin dolg z dajatvami, ki jih je morala plačati stanovanjski zadrugi.

Toženka stranka na revizijo ni odgovorila, Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Po dejanskih ugotovitvah, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP) je tožnik poleti 1991 toženki s "kupoprodajno pogodbo zazidalne parcele" kot član stanovanjske zadruge N. in imetnik prednostne pravice za gradnjo na spornem zemljišču prodal "zazidalno in komunalno opremljeno parcelo" v tolarski vrednosti 35.000 DEM, pri čemer pa predmet kupoprodaje niti dejansko, niti po volji strank ni bila lastninska pravica na zemljišču, temveč prednostna pravica za gradnjo. Posledično je to vključevalo izstop tožnika iz stanovanjske zadruge in toženkino včlanitev vanjo. V nadaljevanju je sprejeta dokazna ocena, po kateri je cena za "zazidalno in komunalno opremljeno zemljišče" predstavljala ne samo premoženjsko vrednost navedene prednostne pravice za gradnjo, temveč tudi že plačane prispevke za komunalno opremo in spremembo namembnosti zemljišča. Izhodišče dejanske narave, ki je izpodbijani sodbi služilo za pravno presojo, je torej v tem, da je tožnik toženki izjavil, ta pa je sprejela na znanje, da ji bo ob včlanitvi v zadrugo treba plačati samo manjši strošek, zvezan s prepisom. Vendar pa je toženka, da bi se včlanila v stanovanjsko zadrugo, morala plačati vse dajatve iz naslova komunalne opremljenosti zemljišča, ki so, izražene v DEM, predstavljale znesek preko 31.000 DEM. Sprejeta je tudi dejanska ugotovitev, po kateri je toženka po plačilu navedenega zneska stanovanjski zadrugi, poslala pred uvedbo postopka tožniku izjavo, naj se znesek, ki ga je plačala zadrugi, upošteva pri plačilu kupnine po sklenjeni sporni pogodbi.

Navedene dejanske ugotovitve utemeljujejo pravno presojo, sprejeto v izpodbijani sodbi. Tožnik je toženki prodal prednostno pravico za gradnjo na spornem zemljišču. Predmet te prodaje ni bila samo navedena premoženjska pravica, temveč je bila v kupoprodajni ceni upoštevana tudi dajatev iz naslova spremembe namembnosti zemljišča in prispevkov za komunalno opremljenost. Pogodbena volja pravdnih strank je ob sklepanju sporne pogodbe bila taka, da bo toženka po včlanitvi v stanovanjsko zadrugo plačala le manjši prispevek v zvezi s prepisom, sicer pa bo lahko začela na zemljišču graditi. Ker pa se je izkazalo, da tožnik prispevka za komunalno opremljenost ni poravnal, zaradi česar ga je, da bi lahko pridobila pravico do gradnje, morala plačati toženka, je ta s plačilom tega zneska poravnala tožnikov, torej tuj dolg. Tožnik kot bivši član stanovanjske zadruge tega prispevka ni poravnal, čeprav je toženki zatrjeval, da je to storil in čeprav je bila pogodbena volja pravdnih strank ob sklepanju pogodbe o prenosu prednostne pravice za gradnjo jasna: v znesku 35.000 DEM ni vsebovana le odmena za odstop prednostne pravice, temveč so plačani tudi vsi prispevki, ki se nanašajo na komunalno opremljenost. Sledeč dejanskim ugotovitvam izpodbijane sodbe pa je toženka plačala navedeni tuj dolg zato, ker bi sicer ne mogla pridobiti pravice do gradnje na zemljišču; plačala je torej nekaj, kar sicer ni bila dolžna, vendar pa je to storila zato, da bi se izognila sili. Zato je na podlagi določbe 211. člena ZOR pridobila pravico, da plačani znesek, glede katerega ji je tožnik zatrjeval, da ga je poravnal, zahteva nazaj. Ob ugotovitvi, da je tožena stranka tožniku podala izjavo ("predlagala"), naj se znesek, ki ga je morala plačati zadrugi, upošteva pri plačilu kupnine, je pravilno pravno sklepanje izpodbijane sodbe, da je že pred postopkom bila s strani toženke izjavljena njena pobotna volja in da je terjatev tožeče stranke, ki je po višini glede na dejanske ugotovitve nižja od toženkine terjatve, ugasnila že pred pravdo (336. in 337. člen ZOR).

Revizija se s pravno razlago spora ukvarja le vsebinsko, pri čemer izhaja iz zmotnega izhodišča, da je pomembno, kaj je zapisano v sporni kupoprodajni pogodbi in koliko je na podlagi te pogodbe toženka še dolžna plačati tožniku. V ostalem se revizijska trditvena podlaga nanaša predvsem na očitek bistvenih kršitev določb pravdnega postopka zaradi nasprotja med razlogi sodbe in izvedenimi dokazi ter zaradi nasprotij v samih razlogih. Da temu ni tako, izhaja že iz samega besedila revizije, ki kršitev postopka obrazlaga z zmotnim ocenjevanjem dokazov. Podana je torej predvsem graja dokazne ocene in dejanskih ugotovitev, kar pa po določbi 3. odstavka 370. člena ZPP ni dovoljen revizijski razlog. Zato ni mogoče sprejeti revizijske teze, da toženkin "strošek z dolgom kupnine iz pogodbe ni v nobeni zvezi s stroški, ki jih je plačala stanovanjski zadrugi". Sklicevanje na lastnoročno zapisano obvestilo toženkinega izvenzakonskega partnerja z dne 26.9.1992, po razlagi nižjih sodišč ne pomeni priznanja dolga. Izpoved priče K. je povzeta v njeni dejanski vsebini in dokazno ocenjena.

Izpodbijani sodbi tako ni mogoče očitati niti zmotne uporabe materialnega prava niti bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zaradi česar jo je bilo treba po določbi 373. člena ZPP zavrniti.