Jedro

Pridobitelj posameznega dela stavbe je oseba, ki s pravnim naslovom izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, tudi če niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče dokončalo postopek vzpostavitve etažne lastnine na stavbi z identifikacijsko številko 000, na naslovu ..., povezani z zemljiško parcelo št. 9/270, k. o. X, in odredilo izvedbo tega vpisa v zemljiški knjigi. V postopek je pritegnilo vse zemljiškoknjižne lastnike na posameznih delih stavbe (I. izreka), ugotovilo stanje že vpisane nedokončane etažne lastnine na posameznih delih stavbe (III. izreka), na posameznem samostojnem delu stavbe z identifikacijsko številko 000 kot lastnika določilo Občino ... do celote (IV. izreka), ugotovilo že vpisano stanje posebnih skupnih delov stavbe in splošnih skupnih delov stavbe (V. in VI. izreka) ter kot splošne skupne dele stavbe določilo še del stavbe z identifikacijsko številko 001, skupne površine 778 m2 (VII. točka izreka), ter na splošnih skupnih delih stavbe s parc. št. 9/270, 9/272, 9/273, na stavbi z identifikacijsko številko 000 in delu stavbe z identifikacijsko številko 001 vpisalo solastniške deleže vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe (VIII. izreka).

2. Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec. Meni, da je bila etažna lastnina že vzpostavljena na podlagi etažnega načrta z odločbo UE Ljubljana, zato sodišče ne bi smelo slediti predlogu za vzpostavitev etažne lastnine. Sodišče je o lastninski pravici predlagateljice odločilo na podlagi verjetnosti, pri čemer je spregledalo vpisano lastninsko pravico nasprotnega udeleženca v zemljiški knjigi. Nasprotni udeleženec je pogosto tarča interesov pravne osebe javnega prava, namen ZVEtL pa je razlaščanje nasprotnega udeleženca. S tem so mu kršene ustavno varovane pravice, ki bi jih moralo sodišče spoštovati, predvsem pravica do zasebne lastnine in dedovanja. Sodišče je ravnalo izrazito pristransko in v nasprotju z določili SPZ in ZVEtL. Izpis inventure stanovanj in najemna pogodba ne izkazujeta upravičenja do pridobitve lastninske pravice. Nasprotni udeleženec predlaga, da sodišče sklep spremeni ali prekine postopek v skladu z 9. členom ZNP ter udeležence napoti na pravdo za rešitev predhodnega vprašanja.

3. Na pritožbo je odgovorila predlagateljica in prerekala podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Postopek vzpostavitve etažne lastnine je sodišče dokončalo skladno z 31. členom ZVEtL, saj je bila na posameznih delih stavbe vpisana nedokončana etažna lastnina. Nasprotni udeleženec, ki na predlog predlagatelja ni odgovoril, zato v pritožbi zmotno očita sodišču, da je odločilo o etažni lastnini, ki je bila že pravnomočno vzpostavljena.

6. Zasnova postopka po ZVEtL ni takšna, da bi se v njem razreševala sporna lastninskopravna vprašanja. To pomeni, da jih ne rešuje niti nepravdno sodišče samo niti postopka ne prekine, da bi stranke napotilo na pravdo. Slednje je z določbo 17. člena ZVEtL izrecno izključeno. Nepravdno sodišče o spornih dejstvih odloči v poenostavljenem postopku, in sicer v skladu z domnevami iz 9. člena ZVEtL, po pravilu iz 11. člena ZVEtL ter na podlagi merila o bolj verjetni pravici iz 17. člena ZVEtL. Takšna poenostavitev omogoča lažjo vzpostavitev etažne lastnine, ker pa je pravna kakovost odločitve manjša, lahko udeleženci svoje zahtevke, ki se nanašajo tako na skupne kot posamezne dele zgradbe, kasneje uveljavljajo v pravdi ali drugih postopkih (25. člen ZVEtL). Ker lahko torej pritožnik kljub izpodbijanemu sklepu svojo morebitno lastninsko pravico še vedno sodno varuje, je njegova teza o protipravnem posegu v ustavno in konvencijsko varovano lastninsko pravico neutemeljena (prim. tudi sklep VSL II Cp 135/2015).

7. Po določilu 3. člena ZVEtL je pridobitelj posameznega dela stavbe oseba, ki s pravnim naslovom izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, tudi če niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo. Pravni naslov predstavlja listina o pravnem poslu ali pravnomočna odločba sodišča ali drugega pristojnega državnega organa, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe (4. člen ZVEtL). Kadar uveljavlja lastninsko pravico na stanovanju republika, občina ali druga oseba javnega prava, je pravni naslov tudi seznam iz 144. člena Stanovanjskega zakona (drugi odstavek 29. člen ZVEtL). Predlagateljica je kot pravna oseba javnega prava v dokaz lastninske pravice predložila izpis iz inventure stanovanj, hkrati pa je izkazovala priposestvovanje na podlagi četrtega odstavka 6. člena ZVEtL z registrirano najemno pogodbo, ki vzpostavlja domnevo posredne posesti. Nasprotna udeleženka dejstvu posesti predlagateljice ni nasprotovala ne v postopku na prvi stopnji, to dejstvo pa tudi v pritožbenem postopku ni sporno.

8. Ker so bili torej izpolnjeni pogoji iz 4. v zvezi s 6. členom ZVEtL, pritožba, ki trdi drugače, ni utemeljena. Ob tem tudi niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 13. členom ZVEtL.