Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V primeru, ko se po zaznambi sklepa o izvršbi na nepremičnini pri tej nepremičnini kot lastnik vpiše nekdo drug, izvršbo glede te nepremičnine sodišče nadaljuje zoper novega zemljiškoknjižnega lastnika kot zastavnega dolžnika, saj po določbi drugega odstavka 170. člena ZIZ zastavna pravica, pridobljena z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino v zemljiški knjigi, učinkuje tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Pravno nasledstvo v procesnem smislu je lahko tako podano glede predmeta izvršbe in ne le glede terjatve oziroma obveznosti. Novi lastnik vstopi v izvršbo glede tega predmeta izvršbe kot realni oziroma hipotekarni dolžnik, od katerega lahko upnik za poplačilo svojega dolga zahteva prodajo nepremičnin.
ZIZ v 24. členu niti v drugih določbah ne predpisuje dolžnosti sodišča, da bi pozvalo upnika za podajo predloga za nadaljevanje predmetnega izvršilnega postopka. Nasprotno, sodišče si mora ves čas prizadevati, da postopek teče hitro in brez kakršnihkoli zadržkov, pri tem pa je dolžno spremljati aktualno zemljiškoknjižno stanje.
I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za nadaljnjo odločbo.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo na nepremičnine ID znak X 1, X 2, X 3 do 1/4 in X 4 do ¼, dovoljene s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Kamniku I 107/2016 z dne 24. 5. 2016, nadaljevalo zoper hipotekarno dolžnico Republiko Slovenijo. Sklep je izdalo na podlagi tretjega odstavka 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.
2. Zoper sklep vlaga pritožbo hipotekarna dolžnica Republika Slovenija in poudarja, da je tudi že vložila v skladu s pravnim poukom sklepa ugovor, sklep pa izpodbija tudi s pritožbo zaradi podanih pritožbenih razlogov po 339. členu Zakona o pravdnem postopku. Sodišče je napačno ugotovilo dejansko stanje, kar je posledica napačne uporabe materialnega prava, hkrati pa je tudi bistveno kršilo določbe postopka, pri čemer ni iz obrazložitve povzetih odločilnih dejstev, ki jih je sodišče ugotovilo niti ni razvidno, na podlagi katerih zatrjevanih dejstev je sodišče sklepalo na določeno odločilno dejstvo. Sodišče je nadaljevalo postopek brez predloga upnika po nadaljevanju, pri tem pa sodišče tudi ni upoštevalo materialnopravnih določil, ki bi jih moralo poznati. Zakon o dedovanju v 142.a členu določa, da Republika Slovenija za dolgove zapustnika (dolžnika v tem postopku) ne odgovarja, sodišče pa svoje odločitve ne utemelji na javni ali po zakonu overjeni listini, s katero bi se izkazoval prehod obveznosti. Terjatev upnika pa je prenehala, ker ni izkoristil zakonskih možnosti, ki mu jih ponuja Zakon o dedovanju, s prenehanjem glavnega dolga pa preneha tudi hipoteka. Zato Republika Slovenija ne more odgovarjati za dolgove zapustnika kot hipotekarna dolžnica. Sodišče pa je v pravnem pouku podalo možnost vložitve ugovora Republiki Sloveniji kot kaducitetnemu dolžniku. Sodišču očitno ni jasno, v katero vlogo naj postavi dolžnika, pa ga je postavilo kar v obe in to brez predloga upnika po nadaljevanju postopka. Jasno je, da upnik ni podal predloga za nadaljevanje postopka. Upnik je pristal, da terjatev preneha, s prenehanjem terjatve pa ni podlage za vodenje izvršilnega postopka in ga mora sodišče ustaviti. Priglasi stroške pritožbenega postopka.
3. Upnica je podala odgovor na pritožbo, v katerem je umaknila predlog za izvršbo, hkrati pa je predlagala, da sodišče odloči, da hipotekarna dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami).
6. Uvodoma pritožbeno sodišče opozarja, da je sklep obremenjen s kršitvijo iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker sodišče v uvodu sklepa navaja upnika, ki ni več upnik1, kot dolžnika pa je sodišče označilo osebo, ki zaradi smrti ne more biti stranka postopka2. Že iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ne glede na navedeno, pa pritožbeno sodišče še pojasnjuje:
7. Iz spisa izhaja, da je Okrajno sodišče v Kamniku v zadevi I 107/2016 izdalo dne 24. 5. 2016 sklep o izvršbi zoper dolžnika C. C. z rubežem dolžnikove plače, rubežem denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet ter s prodajo dolžnikovih nepremičnin. Za opravo izvršbe na določenih nepremičninah je bilo glede na lego nepremičnin pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani v konkretni zadevi. Po podatkih zemljiške knjige je upnica pridobila dne 25. 5. 2016 zastavno pravico na dolžnikovih nepremičninah s sklepom o izvršbi. S sklepom Okrajnega sodišča v Kamniku z dne 5. 9. 2017 je bil izvršilni postopek prekinjen zaradi dolžnikove smrti, in sicer z dnem 9. 5. 2017, dne 7. 2. 2020 pa je Okrajno sodišče v Kamniku v zadevi I 107/2016 ustavilo izvršilni postopek. Z izpodbijanim sklepom pa je Okrajno sodišče v Ljubljani nadaljevalo izvršilni postopek na dolžnikovih nepremičninah zoper hipotekarno dolžnico Republiko Slovenijo na podlagi tretjega odstavka 24. člena ZIZ.
8. V primeru, ko med izvršilnim postopkom pride do spremembe lastništva na nepremičnini, na katero je bila dovoljena izvršba, novi lastnik nepremičnine (tako imenovani hipotekarni dolžnik) z izdajo sklepa, da se izvršba na nepremičnino nadaljuje zoper njega, pridobi možnost sodelovanja v izvršilnem postopku in s tem tudi možnost uveljavljanja ugovornih razlogov, ki preprečujejo upnikovo pravico do poplačila izterjevane terjatve iz kupnine od prodanih nepremičnin. Takšen sklep ima naravo procesno tehničnega sklepa, za izdajo katerega je pomembno le aktualno zemljiškoknjižno stanje glede lastništva nepremičnine in imetništva hipoteke. Ob upoštevanju aktualnega zemljiškoknjižnega stanja tako prehod predmeta izvršbe in posledično ex lege prehod obveznosti na hipotekarnega dolžnika, da dopusti izvršbo, izvršilno sodišče upošteva podatke v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti, četudi upnik predloga ne poda3. Izpodbijani sklep je bil tako izdan na podlagi četrtega odstavka 24. člena ZIZ, s katerim se je opredelil položaj zemljiškoknjižnega lastnika v postopku in je sodišče tako hipotekarnemu dolžniku zagotovilo ustrezno varstvo njegovih pravic.
9. V primeru, ko se po zaznambi sklepa o izvršbi na nepremičnini pri tej nepremičnini kot lastnik vpiše nekdo drug, izvršbo glede te nepremičnine sodišče nadaljuje zoper novega zemljiškoknjižnega lastnika kot zastavnega dolžnika, saj po določbi drugega odstavka 170. člena ZIZ zastavna pravica, pridobljena z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino v zemljiški knjigi, učinkuje tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Pravno nasledstvo v procesnem smislu je lahko tako podano glede predmeta izvršbe in ne le glede terjatve oziroma obveznosti. Novi lastnik nepremičnin pa je z izdajo izpodbijanega sklepa pridobil s hipoteko obremenjene nepremičnine in s tem položaj zastavnega dolžnika in z njim v izvršilnem postopku procesni položaj dolžnika4. Novi lastnik tako vstopi v izvršbo glede tega predmeta izvršbe kot realni oziroma hipotekarni dolžnik, od katerega pa lahko upnik za poplačilo svojega dolga zahteva prodajo nepremičnin.
10. ZIZ v 24. členu niti v drugih določbah ne predpisuje dolžnosti sodišča, da bi pozvalo upnika za podajo predloga za nadaljevanje predmetnega izvršilnega postopka. Nasprotno, sodišče si mora ves čas prizadevati, da postopek teče hitro in brez kakršnihkoli zadržkov, pri tem pa je dolžno spremljati aktualno zemljiškoknjižno stanje. Sodišče prve stopnje je tako glede na zemljiškoknjižno stanje pravilno ugotovilo, da je pri dolžnikovih nepremičninah vpisana lastninska pravica na pritožnico, ter vknjižena zastavna pravica v korist upnice z dnem 25. 5. 2016. 11. Iz spisa tudi izhaja, da je upnica v odgovoru na pritožbo umaknila predlog za izvršbo in je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 20. 10. 2020 zaradi umika ustavilo postopek izvršbe na nepremičnine ter razveljavilo zaznambo sklepa o izvršbi pri dolžnikovih nepremičninah. Iz spisa pa še izhaja, da hipotekarna dolžnica še vedno vztraja pri priglašenih stroških ugovora in pritožbe, na kar opozarja tudi s predlogom z dne 30. 10. 2020, da sodišče izda dopolnilni sklep in odloči o stroških postopka. To bo moralo storiti sodišče prve stopnje v nadaljnjem postopku.
12. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za nadaljnjo odločbo (165. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
1 S sklepom Okrajnega sodišča v Kamniku z dne 24. 10. 2016 je vstopil v postopek na aktivni strani novi upnik: A. namesto dosedanjega upnika B. d.d. Ljubljana 2 dolžnik C. C. je umrl, v postopku pa ni imel pooblaščenca, dediči pa tudi ne obstajajo, kar je bil razlog za ustavitev postopka s sklepom Okrajnega sodišča v Kamniku z dne 7. 2. 2020 3 Primerjaj Sodno prakso; odločbi Višjega sodišča v Mariboru I Ip 474/2017 z dne 21. 8. 2017, I Ip 371/2019 z dne 27. 6. 2019. Iz zemljiške knjige izhaja, da je na dan izdaje sklepa sodišča prve stopnje vpisana kot lastnica nepremičnin Republika Slovenija, vpisana pa je tudi hipoteka v korist upnice. 4 Odločba Ustavnega sodišča RS U-P-2324/2008 z dne 16. 12. 2010.